151. |
152. Izboljšanje računalniške pismenosti na podeželju : magistrska nalogaHelena Čebulin, 2012, magistrsko delo Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je bil raziskati stanje računalniške pismenosti na podeželju. Zanimala nas je predvsem razlika med podeželskim in preostalimi naselji pri uporabi IKT. Tako smo predstavili rezultate Ankete o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v letu 2010 (SURS) o tem, ali imajo gospodinjstva računalnik in internet, v kolikšni meri ga uporabljajo, kdaj so se nazadnje udeležili izobraževanja, povezanega z računalniškim opismenjevanjem, kako so ozaveščeni glede varnosti pri uporabi IKT. Za podrobnejše spoznavanje potreb podeželskega prebivalstva in njihovih morebitnih težav, ki izvirajo iz pomanjkljive računalniške pismenosti, pa smo k sodelovanju povabili štiri osebe iz okolice Šentjurja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V zaključku smo na podlagi gornjih ugotovitev oblikovali idejni program, primeren za izboljšanje računalniške pismenosti na
podeželju, ki bi temeljil na vzpostavitvi spletnega mesta Mreža kmetij.
Ključne besede: IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija, podeželjsko prebivalstvo, računalniška pismenost
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 3612; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (27,57 MB) |
153. Analiza in primerjava statičnih lastnosti omrežij prijateljstev v spletišču Facebook s teoretičnimi : diplomska nalogaAleš Hočevar, 2012, diplomsko delo Opis: Analiza omrežij spada med interdisciplinarne vede, saj vključuje matematične, računalniške in družboslovne raziskovalne metode. Po eni strani mora odkriti zakonitosti, po drugi pa razlage, zakaj do njih prihaja.
Navkljub različnih oblikam realnih omrežij pa imajo pogosto ta omrežja nekatere skupne značilnosti. V tej nalogi bomo preverili domnevo, da izmerjene lastnosti vzorca podomrežij prijateljstev spletnega socialnega omrežja Facebook sledijo nekaterim teoretičnim predpostavkam: (i) velikost in premer omrežja (pregled literatura navaja predpostavko, da je premer omrežja šest povezav), (ii) število in velikost komponent (literatura navaja, da povprečno omrežje sestavljata ena velika komponenta in več manjših) ter (iii) porazdelitev stopnje točk sledi potenčnemu zakonu. Za to potrebujemo množico podomrežij, ki jih bomo analizirali v programskem okolju R za statistično analizo in grafiko.
Ključne besede: analiza omrežij, realna omrežja, lastnosti realnih omrežij, programski jezik R
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 2837; Prenosov: 159
Celotno besedilo (523,24 KB) |
154. Analiza projekta Center vseživljenjskega učenja Dolenjska : magistrska nalogaBlanka Benčina, 2010, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga govori o pomenu vseživljenjskega učenja v Sloveniji in Evropski uniji. V empiričnem delu je predstavljena raziskava projekta Centra vseživljenjskega učenja Dolenjske, ki vsebuje natančen vsebinski in finančni pregled za prvi dve leti njegovega izvajanja. Vsebinska analiza se usmerja v primerjavo načrtovanih in doseženih fizičnih kazalnikov po projektnih aktivnostih. Finančna analiza pa preučuje porabo finančnih sredstev v skladu z odobrenim finančnim načrtom po projektnih partnerjih in vrstah stroškov. Cilj raziskave je ugotoviti, ali so projektne aktivnosti izvedene skladno z določenim vsebinskim in finančnim načrtom ter ali je projekt na pravi poti, da se uspešno zaključi v načrtovanem roku.
Ključne besede: vseživljensko izobraževanje, strategija, Evropski socialni sklad, evalvacija projekta
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 3114; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,73 MB) |
155. |
156. |
157. |
158. Ustavnopravni vidiki uporabe videokonferenčnega sistema v sodnih postopkih : magistrsko deloMelita Ulčar, 2016, magistrsko delo Opis: V okviru navodil Sveta Evrope je bil v Sloveniji leta 2011 uveden videokonferenčni sistem v pravosodju, ki predstavlja pomembno pridobitev za delovanje slovenskih sodišč. Ministrstvo za pravosodje je postavilo videokonferenčno opremo v enajstih razpravnih dvoranah okrožnih sodišč in enajstih centrih za socialno delo. Uporaba videokonferenčnega sistema ima pomembno vlogo zlasti pri zaslišanju otrok, žrtev spolnega ali drugega nasilja, skritih ter anonimnih prič ter oseb, ki zaradi različnih objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo priti na sodišče. Videokonferenco je mogoče izvesti v vseh fazah sodnega postopka, tako v kazenskih kot v civilnih zadevah.Izvajanje dokazov med državami članicami EU je urejeno z enotnimi evropskimi standardi, ki poenostavljajo in pospešujejo postopek izvedbe dokazov v drugi državi članici in s tem omogočajo uresničevanje pravice posameznika do učinkovitega sodnega varstva ter dostopa do sodišča. Osrednji in najpomembnejši del vseh sodnih postopkov je izvajanje dokazov. Sodišče sicer samo presodi, katere dokaze bo izvedlo, vendar pa mora strankam zagotoviti enakopravno obravnavo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Načelo enakega varstva pravic strank pomeni dolžnost sodišča, da varuje procesne pravice strank in drugih udeležencev ter jih opozarja nanje. Zahteva za "enakost orožij", to je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot jo opredeljuje 22. člen Ustave RS.V kazenskem postopku so procesna jamstva ustavna kategorija in kot taka ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Po 29. členu Ustave RS mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe ter za njeno učinkovito izvajanje.
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 2406; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,01 MB) |
159. |
160. |
