Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Če primerjamo manjše in večje organizacije vidimo, da večina njihovih poslov temelji na timskem delu. Ker se je poslovna konkurenca začela pojavljati povsod okoli nas, za laţji poslovni uspeh delavci dopolnjujejo svoje ideje, sposobnosti, spretnosti in medsebojno znanje in na takšen način si pomagajo pri ustvarjanju ciljev. Timsko delo temelji na članih ekipe, ki so med seboj povezani in si vsi prizadevajo doseči isti oz. skupni cilj. Seveda ima, tako kot pri vsaki organizaciji vse to svoje prednosti in slabosti. Na začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme organizacije, timskega dela, motivacije, delovne kulture in klime in podobne pojme za laţjo predstavo. V empiričnem delu smo na podlagi kvalitativnega raziskovalnega intervjuja, ki smo ga izvedli v organizaciji Radio televizija Slovenija, na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so bila enako zastavljena vsem intervjuvancem, raziskali njihovo mnenje o timskem delu, načinu dela v organizaciji, komunikaciji med seboj, motivaciji na delovnem mestu in podobno. Ugotovili in raziskali smo, da timsko delo dobro vpliva na zaposlene, saj tako spoznajo osebe, ki jih brez načina skupnega dela ne bi spoznali, si zaupajo, sodelujejo, pomagajo in delo opravijo hitreje in laţje kot samostojno. Zaposlenim motivacijo za timsko delo predstavlja dejstvo, da bodo dosegli odličen rezultat in da bo delo dobro opravljeno ter pohvaljeno s strani nadrejenih, prav tako pa je bistvena motivacija, da bo delo tudi vidno in dobronamerno. Ugotovili smo, da zaposlenim timsko delo predstavlja pozitivno naravnanost, saj so našteli več prednosti kot pa slabosti. Slabost timskega dela je slaba komunikacija, ki se po besedah udeleţencev v raziskavi zna bolje razviti, ko se sodelavci med seboj dobro spoznajo in določijo jasna ter natančna navodila za vse.
Ključne besede: organizacija, timsko delo, motivacija, delovna komunikacija, organizacijska klima, organizacijska struktura, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 830; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, zakaj nastane stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga premagati. Ljudje se vsakodnevno srečujejo s težavami, ki lahko pripeljejo do stresa; ta pa do hudih posledic. Stres je vedno prisoten in ne obstaja oseba, ki ga ni občutila ali se z njim soočila. Občasno vpliva na kakovost dela, na delovne rezultate ali pa na posameznika, njegovo zdravje in počutje. Kljub temu da se mu velikokrat ni možno izogniti, smo izbrali to temo, da predstavimo, kaj vpliva na pojav stresa na delovnem mestu in kako ga z vidika posameznika ali organizacije premagati ter imeti v samem procesu premagovanja čim manj posledic. Med raziskovalnimi metodami smo izbrali kvalitativno raziskavo, osebni intervju. Opravili smo ga s šestimi osebami, ki so zaposlene v različnih organizacijah in opravljajo različna dela. Za ta način raziskovanja smo se odločili, ker smo želeli dobiti čim več različnih informacij o tem, kako narava dela, pozicija v organizaciji, delovni pogoji in delovno okolje vplivajo na to, kako pogosto bo posameznik pod stresom. Rezultati raziskave so pokazali, da stres doživljajo vsi, nekateri sicer v večji meri kot drugi; odvisno je od tega, s kakšnim delom se zaposleni ukvarja, v kakšnih delovnih pogojih dela in koliko odgovornosti ima. Raziskava je pokazala, da se organizacije še vedno soočajo s pomanjkanjem delovne sile, težavami z urnikom in komunikacijo. Mnenja zaposlenih smo predstavili v drugem delu naloge, zato da smo dobili celotno sliko.
Ključne besede: stres, organizacija, premagovanje stresa, posledice stresa, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 16.05.2022; Ogledov: 694; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Igrifikacijo najenostavneje opredelimo kot uporabo elementov iger, na primer lestvic, značk, točk, dosežkov, stopenj, izzivov itd., v okoliščinah, ki same po sebi ne vključujejo iger. Igre v izobraževanju so način izobraževanja, ki se v praksi uporablja že nekaj let. Igrifikacija je nastala oziroma nastajala skozi procese izobraževanja, saj so učitelji enotno menili, da učenci nimajo motivacije za učenje. Posledično se je razvil sam pojem, ki je dal učencem nove vsebine, nove možnosti za učenje in večje zanimanje za učenje. S pomočjo te prakse bi učenci lažje dosegali cilje in imeli boljše rezultate. Igrifikacija ni nastala samo zaradi boljših ocen v izobraževanju, temveč da se učenec sooči z novimi izzivi, da se z njimi spozna in se prilagodi. Učenci s pomočjo igrifikacije postavljajo v ospredje sebe, svoje cilje, znanje in razmišljanje. Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti pojma igrifikacija in igrifikacija v izobraževanju ter možnosti vključitve učencev prvega in drugega razreda osnovne šole. V raziskovalnem delu naloge smo želeli ugotoviti, ali anketiranci poznajo pojem igrifikacije, kaj menijo anketiranci o možnostih vključitve svojih otrok v igrifikacijo, ter kako igrifikacija vpliva na njihove otroke. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA. Na osnovi raziskave oziroma rezultatov ankete smo ugotovili, da kar 72% anketiranih staršev ne pozna pojma igrifikacija, vendar pa bi svoje otroke z veseljem vključili v igrifikacijo v izobraževanju.
Ključne besede: igrifikacija, anketiranci, motivacija, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti. Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam. V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Ključne besede: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev. Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA. Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva pozitivno/motivacijsko.
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1031; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,69 MB)