11. Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki : magistrska nalogaMilan Simončič, 2014, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1311; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (8,90 MB) |
12. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji : doktorska disertacijaCvetko Križan, 2012, doktorska disertacija Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1025; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,84 MB) |
13. |
14. |
15. Vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika : magistrska nalogaPetra Gatej, 2013, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas, ali v podjetjih telekomunikacijske panoge elementi stresa (prepoznavanje dejavnikov stresa na podlagi posledic stresa, obvladovanje in odkrivaje stresa na delovnem mestu), prisotnost stresa na delovnem mestu in aktivnosti za sprostitev od stresa vplivajo na absentizem in ali prisotnost stresa na delovnem mestu vpliva na odličnost posameznika. Namen: Namen naloge je identificirati vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika na primeru treh podjetij telekomunikacijske panoge. V teoretičnem delu je cilj spoznati stres, absentizem in odličnost posameznika, v empiričnem delu pa na primeru izbranih podjetij telekomunikacijske panoge ugotoviti dejanski obstoj vpliva stresa na absentizem in odličnost posameznika. Metoda: Teoretični del magistrske naloge smo preučili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo metodo kompilacije, ki zajema citiranje, povzemanje in navajanje. Empirični del naloge smo izvedli z zbiranjem podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili Likertove lestvice in pa kombinacijo vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim računalniškim programom. Rezultati: Rezultati raziskave so dokazali vpliv oz. obstoj nekaterih elementov povezave med obvladovanjem stresa in absentizmom in obstoj povezave med načini sprostitve od stresa in absentizmom. Prav tako rezultati potrjujejo vpliv stresa na odličnost posameznika. Ugotovitve nam služijo kot temelj predlogov za podjetja, za posvečanje večje pozornosti odkrivanju stresa in njegovega vpliva na absentizem in odličnost posameznika. Organizacija: Prispevek raziskave je pomemben za vodilne kadre v obravnavanih podjetij in tudi za podjetja na splošno. Rezultati navajajo vzroke oz. povezave med stresom in absentizmom ter slabšo odličnostjo posameznika, kar omogoča udeleženim razmislek za nadaljnje ukrepe za zmanjšanje absentizma in ustvarjanje boljše odličnosti posameznika. Družba: Na podlagi rezultatov raziskave in podanih predlogov bodo, z aplikacijo predlogov v prakso, pridobila podjetja, posamezniki in tudi njihove družine ter širša družba. Večina zaposlenih se dnevno srečuje s stresom, kar vodi v absentizem ter vse slabšo odličnost posameznika. Dolgoročno se bo socialna odgovornost podjetij in posameznikov morala izboljšati, saj trenutno neobvladovanje področja stresa negativno vpliva tudi na celotno okolje, tako v smislu slabšanja kakovosti življenja kot tudi odličnosti vsakega posameznika posebej. Originalnost: Raziskava je bila izvedena v treh podjetjih telekomunikacijske panoge, sodelovalo je 95 anketirancev. Obstajajo številne raziskave opisanih tematik v Sloveniji, vendar ne na področju ozko usmerjene telekomunikacijske panoge. Raziskava ima velik pomen predvsem, ker zajema mlada, hitro razvijajoča se podjetja, ki predstavljajo gonilno silo bodoče gospodarske rasti, in je njihova uspešnost tudi preko obvladovanja stresa, absentizma in odličnosti posameznika pomembna za širšo blaginjo. Omejitve: Pridobljeni podatki raziskave temeljijo na subjektivnem mnenju anketiranih. Zaposleni so bili izbrani priložnostno in po subjektivni presoji. Stres na absentizem in odličnost posameznika vpliva tudi preko drugih dejavnikov, ki jih v raziskavo nismo vključili. Omejeni smo tudi z javnostjo podatkov oziroma zahtevano anonimnostjo. Zaradi specifičnosti in narave dela rezultatov raziskave ni mogoče posploševati na druge dejavnosti oziroma panoge. Prav tako je v raziskavi sodelovalo manj kot 50 % zaposlenih, zato rezultatov raziskave ne moremo povsem posploševati na ostala podjetja, ki sodijo v isto panogo. Raziskava ne vsebuje drugih vidikov uspešnosti poslovanja v podjetjih, kot so npr. ekonomski, pravni in tehnični dejavniki. Izbrana literatura temelji na subjektivnem izboru. Nadaljnja področja raziskovanja se kažejo tudi na področju preostalih panog, v različnih regijah po Sloveniji in tujini, v večjem številu oziroma širšem krogu dejavnikov stresa ter večjem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, absentizem, odličnost posameznika, delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2021; Ogledov: 1191; Prenosov: 1
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
