1. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporu : magistrsko deloKatja Kališek Hriberšek, 2022, magistrsko delo Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 722; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (657,18 KB) |
2. |
3. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožja : diplomsko deloJernej Smolej, 2021, diplomsko delo Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1157; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Načelo nepristranskosti in nevtralnosti ter načelo enakopravnosti v mediaciji : magistrsko deloKlaudia Šutej, 2019, magistrsko delo Opis: Poleg sodnega postopka poznamo tudi druge možnosti za uspešno razrešitev spora. Mirno reševanje sporov pomeni razširitev možnosti dostopa do pravnega varstva in razbremenitev sodišč. Alternativne oblike reševanja sporov pomenijo mirni način reševanja sporov. Najbolj prepoznavna oblika je mediacija. Postopek mediacije se lažje prilagodi željam in potrebam strank, saj so procesna pravila mediacije prožnejša in jih je lažje individualno prilagajati. Mediacija poteka ob pomoči nevtralne in nepristranske osebe - mediatorja, ki nima moči sprejemanja zavezujočih odločitev. Stranke usmerja in vodi skozi mediacijski postopek k oblikovanju in na koncu k sprejetju sporazumne rešitve. Svoj dogovor lahko stranki zapišeta v obliki sporazuma, ki lahko postane zanju pravno zavezujoč. Mediacija si prizadeva za celovit pristop k razreševanju ne samo konkretnega spora, temveč celotnega spornega razmerja. Dolgoročni cilji, ki se z mediacijo zasledujejo so zmanjšanje potencialnih bodočih sporov in večje zadovoljstvo strank glede izida postopka. Za mediacijo so bistvena temeljna načela, ki so v pomoč tako strankam kot mediatorju. Kljub neformalnosti mediacijskega postopka, so zanj značilne določene faze. Pri tem se morajo spoštovati temeljna načela. Na določena temeljna načela s strani strank ni moč vplivati, zato jih je potrebno spoštovati do konca postopka. Med pomembna načela štejemo načelo prostovoljnosti, enakopravnosti, nepristranskosti mediatorja in zaupnosti. Načelo nepristranskosti in nevtralnosti pomeni, da mediator v mediacijskem postopku deluje nepristransko, nevtralno in neodvisno. Postopek mediacije se ne sme začeti niti nadaljevati v določenih primerih. To nastopi takrat, ko bi okoliščine, če bi bile prisotne, vplivale na mediatorjevo neodvisno in nepristransko delovanje. Te okoliščine mora strankam nemudoma razkriti. Dolžnost ga veže ves čas postopka. V kolikor se dvomi o delovanju mediatorja glede njegove nepristranskosti, imata stranki možnost za njegovo zamenjavo. Načelo enakopravnosti v mediaciji se povezuje z načelom nepristranskosti. To pomeni, da sta obe stranki s strani mediatorja deležni obravnave, ki mora biti enakopravna. Stranki morata imeti možnost skupno oblikovati postopek, prosto izjavljati svojo voljo in ponudbo ter prosto odločati o sklenitvi poravnave. Gre za ustavno načelo enakega varstva pravic. Če mediator ravnovesja moči med strankama ne more vzpostaviti ali ohraniti, mora umakniti soglasje
Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo enakopravnosti strank v mediaciji.
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Odgovornost koncedenta za škodo : diplomsko deloBor Dujić, 2020, diplomsko delo Opis: Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovanja in še zlasti glede na analizo veljavne zakonodaje in strokovnih prispevkov ekspertov z obravnavanega področja smo potrdili obe hipotezi te diplomske naloge. Nedvomno je, da je koncesionar odgovoren za škodo, povzročeno uporabnikom in drugim osebam, ki neupravičeno utrpijo škodo zaradi delovanja (ali opustitve dolžnega ravnanja) koncesionarja pri oziroma ob izvajanju javne službe. Koncesionar ima obveznost zagotavljati uporabnikom dobrin in storitev javnih služb vse javne dobrine in javne storitve in če pri tem uporabnikom nastane škoda, je tudi logično, da koncesionar odgovarja primarno in neposredno (tudi za svoje zaposlene delavce). Na drugi strani pa je % zaradi številnih razlogov % logično, da odgovarja tudi koncedent, ki je podelil koncesijo koncesionarju, vendar zgolj subsidiarno, zlasti, kot to določa tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ko je jasno, da uporabniki ne bi mogli priti do odškodnine neposredno od koncesionarjev, ali bi to bilo precej oteženo. Pri tem, po našem mnenju, po slovenskem pravu ni mogoča drugačna oblika odškodninske odgovornosti koncedenta, kakor je to oblika subsidiarne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči koncesionar oziroma pri njem zaposlene osebe
Ključne besede: koncesija, javno-zasebno partnerstvo, odškodninska odgovornost, odgovornost koncedenta, subsidiarna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1008,90 KB) |
6. Prosti preudarek v upravnem postopku : diplomsko deloMaruša Fortun, 2020, diplomsko delo Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno v ReVIS: 29.06.2021; Ogledov: 3142; Prenosov: 0 |
7. Izvršilni naslovi v upravnem postopku : diplomsko deloEva Krapež, 2020, diplomsko delo Opis: Z izvršbo se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilne naslove v upravnem postopku temeljno opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku,preostale izvršilne naslove pa določajo še Zakon o upravnem sporu, Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo je pretežno nastalo na podlagi deskriptivne metode in v manjši meri na podlagi induktivno-deduktivnega pristopa ter analize in interpretacije. Namen diplomskega dela je bil zajeti izvršilne naslove, ki so uzakonjeni, ter preučiti lastnosti izvršb, ki jih pozna upravni postopek. Opredeljeni so udeleženci izvršilnega postopka in njihova vloga v njem. Delo zajema pojme izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost. Opredeljena je konstitucija izvršilnega postopka v zvezi z naravo pravnih aktov in organi, ki izvršbo opravijo. Predstavljena je problematika izvršilnih naslovov. Diplomsko delo zajema kompleksne strukture izvršilnih naslovov v upravnem postopku, zato je delo uporabno za celosten in hiter pregled postopka ter najpomembnejših stališč sodne prakse. Na določenih predelih opozarja tudi na tista področja, ki so bila bodisi spremenjena bodisi bi bila potrebna dopolnitev ali ponovnih sprememb. Delo zajema relevantne predpise in novejšo ali pomembnejšo sodno prakso.
Ključne besede: izvršilni naslovi, izvršbe, upravni postopki, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 2061; Prenosov: 138
Celotno besedilo (684,65 KB) |
8. |
9. |
10. Varstvo osebnih podatkov in pravica do pozabe : magistrsko deloVesna Bobanec, 2015, magistrsko delo Opis: Hiter razvoj tehnologije prinaša veliko novih izzivov na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti na internetu. Na svetovnem spletu smo navajeni preverjati različne informacije, od poslovnih do zasebnih, do katerih imamo predvsem hiter dostop. Druženja na družbenih omrežjih so postala stalnica v našem življenju, kjer delimo z znanci in prijatelji raznolike trenutke iz naših življenj. Vsem tem podatkom lahko rečemo neke vrste naša virtualna zgodovina. Vendar pa lahko pride do problema, kadar želimo te podatke iz različnih razlogov izbrisati s svetovnega spleta, ker so za nas postali iz nekega razloga moteči, vendar so jih naši prijatelji s spleta že delili in razširili naprej. Še večji problem imamo, kadar je nekdo drug o nas objavil neke moteče podatke, morda celo iz maščevanja. S tem problemom se ukvarja tudi pravica do pozabe, ki bo podrobneje obravnavana v magistrskem delu. Naše osebne podatke, ki jih puščamo za seboj na svetovnem spletu, shranjujejo v uporabniške profile in jih lahko nato uporabijo za ciljno trženje. Naše osebne podatke nam lahko tudi ukradejo, se z njimi okoristijo ali nam celo ukradejo našo identiteto. Zato je zelo pomembno, da razvoju tehnologije istočasno sledi tudi razvoj zakonodaje na področju varstva podatkov. Zato je v ospredje magistrske naloge postavljena prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU vključno s pravico do pozabe.
Ključne besede: splet, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravica do pozabe, pravica do zasebnosti, pravica javnosti do obveščenosti, varnost na spletu, prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU, uporabniški profili, ciljno trženje, piškotki, informacijski pooblaščenec
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2019; Ogledov: 2380; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,48 MB) |
