1051. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI PREPOZNAVANJU POPORODNE DEPRESIJELea Kolenc, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Poporodna depresija je pri otročnicah najpogostejša duševna motnja. Dejavniki tveganja za nastanek so predhodne duševne motnje, pomanjkanje podpore s stani partnerja ali družine otročnice, slabe socialno-ekonomske razmere, nasilje nad otročnico. Simptomi poporodne depresije so različni, od prekomerne skrbi za novorojenčka do popolnega zavračanja novorojenčka, apatije, jokavosti, občutkov krivde. Zdravljenje je farmakološko ali nefarmakološko. Otročnicam v Sloveniji pripadata dva obiska patronažne medicinske sestre. Namen raziskave je ugotoviti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju poporodne depresije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani ter sintetizirani primarni in sekundarni viri. Zbrani podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni so bili pridobljeni s pregledom strokovne domače in tuje literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvanke se na svojih terenih srečujejo s poporodno depresijo, vendar ne pogosto. Večina jih meni, da pojav poporodne depresije ni pogost, dve od njih menita, da pojav narašča. V letu 2023 so štiri intervjuvanke obravnavale po en primer poporodne depresije, ena dva primera in ena nobenega. Vse intervjuvanke poznajo in uporabljajo Edinburški vprašalnik poporodne depresije za prepoznavanje poporodne depresije. Kot metodo za prepoznavanje poporodne depresije uporabljajo pogovor z otročnico. Po presoji, da ta potrebuje pomoč, se obrnejo na njenega osebnega zdravnika. Kot način zdravljenja poznajo psihoterapijo in zdravljenje z zdravili. Intervjuvane patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije in dejavnike tveganja za njen nastanek.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se vzorec intervjuvanih patronažnih medicinskih sester ne srečuje pogosto s poporodno depresijo, vendar bi bilo v smeri pogostosti srečanja patronažnih medicinskih sester s poporodno depresijo potrebno izvesti še dodatne raziskave. Glavni način prepoznavanja poporodne depresije s strani patronažne medicinske sestre je pogovor z otročnico. Pri sumu na poporodno depresijo je kontaktiranje osebnega zdravnika otročnice in ostalih strokovnjakov glavni pristop patronažne medicinske sestre. Patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije, jo znajo prepoznati, dobro poznajo dejavnike tveganja in vedo, katere otročnice so bolj ogrožene za nastanek poporodne depresije.
Ključne besede: poporodna depresija, patronažna medicinska sestra, otročnica, poporodno obdobje.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 753; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
1052. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA STAREJŠIH Z DEPRESIJO V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE - VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGEMaja Mežan, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Depresija je med starejšimi precej razširjena duševna motnja, čeprav velikokrat zaradi pridruženih kroničnih bolezni in upada kognitivnih funkcij ostaja neodkrita in nezdravljena. Zato je pomembno informiranje celotne populacije, da ob zaznavi prvih simptomov pri sebi ali drugem poiščejo strokovno pomoč. V ambulantah družinske medicine morajo biti takšni pacienti prepoznani, da se jim lahko zagotovita podpora in zdravljenje. Namen diplomske naloge je bil proučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi starejših z depresijo v ambulanti družinske medicine.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen strukturirani anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski in je zajemal 100 pacientov, opredeljenih v ambulanti družinske medicine na primarni ravni, starejših od 65 let, z nizko, srednjo ali visoko ogroženostjo za razvoj depresije ali z že potrjeno diagnozo. Za izvedbo ankete smo pridobili soglasje zavoda (Medicinski center Mirjam Vide Katič, dr. med., spec. spl. med.).
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da se je pri 70 (70 %) anketiranih depresija v preteklosti že pojavila, 46 (46 %) pa jih meni, da so na pojav depresije vplivali stresni dejavniki iz otroštva. 45 (45 %) starejših anketirancev čez dan pogosto opaža spremembe razpoloženja, občutek žalosti, potrtosti in jokavosti ima občasno 47 (47 %) anketirancev, medtem ko se z izgubo zanimanja in veselja do vsakodnevnih aktivnosti pogosto srečuje 40 (40 %) anketiranih. Težave s koncentracijo in spominom ima pogosto 46 (46 %) anketiranih starejših pacientov. Ugotavljamo, da ima 63 (63 %) anketirancev vedno zaupanje v medicinsko sestro, glede umirjenega in prijetnega komuniciranja medicinske sestre se je za odgovor vedno opredelilo 52 (52 %) anketiranih. S pridobljenimi rezultati potrjujemo dejstvo, da sta zaupanje in spoštljiv medsebojni odnos ključnega pomena pri obravnavi depresije pri starejših pacientih.
Razprava: Ugotavljamo pomembnost čimprejšnje prepoznave simptomov depresije, ki se pogosto ne kažejo specifično in jih zaradi pridruženih bolezni pri starejših pogosto spregledamo. S tem ko vključimo varovalne dejavnike za depresijo, se osredotočimo na dejavnike tveganja, ki jih moramo v čim večji meri izločiti iz okolja, ker negativno vplivajo na starejše, njihovo zdravljenje in ohranjanje čim boljšega duševnega zdravja. Pozitiven odnos, ki ga pacient občuti v ambulanti družinskega zdravnika, je bistvenega pomena, saj tako lažje komunicira in pokaže čustva, s tem pa ga lažje usmerimo v pravo obliko zdravljenja in ohranjanja dobrega počutja.
Ključne besede: depresija, starejši, medicinska sestra, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 690; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,92 MB) |
1053. |
1054. |
1055. |
1056. |
1057. |
1058. |
1059. |
1060. CRP 2022 : promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243)Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Ana Ramovš, Carmen Rajer, Sandra Arh, Ajda Cvelbar, Alenka Oven, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: dolgotrajna oskrba, promocija poklicev, ukrepi, zaposlovanje, poročila
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2024; Ogledov: 641; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) |
