671. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENOVeselka Šušak, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena
preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji
oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta.
Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Ključne besede: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 548; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
672. DUŠEVNO ZDRAVJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE V PSIHIATRIJISašo Šinik, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege je pomembno za nudenje kakovostne, varne in celostne zdravstvene obravnave, dobro počutje pacientov in ostalih zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Stres in izgorelost sta dva različna pojava pri izvajalcih zdravstvene nege, a sta povezana in neposredno vplivata na njihovo duševno zdravje.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege v psihiatriji (n = 82). Uporabili smo strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege se v povprečju najpogosteje počutijo samozavestni glede svoje sposobnosti za obvladovanje lastnih osebnih težav oz. stresa. Veliko ljudi, ki so del poslovnega življenja izvajalcev zdravstvene nege, zahteva od njih veliko časa in energije, obenem pa sami izvajalci zdravstvene nege priznavajo, da bi se morali več gibati in zdravo prehranjevati. Izvajalci zdravstvene nege pri svojem delu občutijo izgorelost, pri čemer sta prevladujoča segmenta izčrpanost in duševna odtujenost.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izgoreli in pod stresom, a na podlagi naših rezultatov ne moremo trditi, da je stanje alarmantno. V prihodnje bo potrebna sistematična vključitev vseh zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja in psihiatrije.
Ključne besede: čustvena obremenjenost, izčrpanost, kakovost, varnost, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 501; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,14 MB) |
673. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTOV Z DUŠEVNO MOTNJO NA PRIMARNEM NIVOJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVAElvis Žunić, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Vloga izvajalca zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja je vse bolj prepoznana kot ključna pri reševanju vse večje prevalence duševnih motenj v skupnosti. Vključenost izvajalcev zdravstvene nege v teh okoljih je bistvenega pomena za učinkovito zagotavljanje zdravstvene oskrbe, dostopnost, osebni pristop in skrajševanje čakalnih dob.
Metoda: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja (n = 87). Uporabljen je bil strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege v povprečju dobro ali zelo dobro ocenjujejo zdravstveno obravnavo pacientov z duševno motnjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V raziskavi se bile prepoznane prednosti (organizacijski dejavniki, osebnostni pristop in dostopnost) ter slabosti (organizacijski dejavniki, odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacienta in obratno, kadrovski ter okoljski dejavniki), ki so povezani s kakovostjo nudenja zdravstvene obravnave pacientov z duševno motnjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva.
Razprava: Delo izvajalcev zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva je zahtevno in večplastno. Ti delujejo kot koordinatorji multidisciplinarnega tima, strokovnjaki oz. specialisti za področje duševnega zdravja in psihiatrije ter pacientov največji zaupnik. V prihodnje bo treba raziskati ukrepe, ki so – po mnenju izvajalcev zdravstvene nege – potrebni za izboljšanje izvajanja zdravstvene nege na primarnem nivoju.
Ključne besede: dostopnost, osebni pristop, kadrovski dejavniki, organizacijski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 577; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,14 MB) |
674. Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene negeIngrid Deželan Marenče, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski.
Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi.
Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege.
Ključne besede: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 512; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,79 MB) |
675. MODEL HLADILNO-OGREVALNE ENOTEBenjamin Fink, 2024, ni določena Opis: Ta diplomska naloga prikazuje proces modeliranja hladilno-ogrevalne enote (angl. Cooling-Heating Unit – CHU) za namen testiranja izdelka podjetja s pomočjo računalniške programske opreme. Cilj naloge je bil izdelati model enote, ki bo služil kot osnova za izdelavo tehniške dokumentacije in bo upošteval predhodne zahteve. Model je zmodeliran po diagramu cevi in inštrumentov v programskem okolju SolidWorks in CADWorx. Model predvidi morebitne težave pri izdelavi in hkrati ponuja predogled enote pred njeno izdelavo ter za konec služi kot osnova za pripravo dokumentacije. Rezultati ponujajo ugotovitve o dimenzijah končnega izdela, uporabnosti in mobilnosti take enote. Delo se zaključi s potencialnimi izboljšavami v samem procesu modeliranja kot tudi drugačnimi pristopi reševanja zahtev enote.
Ključne besede: izmenjevalec toplote, hladilno-ogrevalna enota, programsko okolje CADWorx, tehniška dokumentacija, 3D model
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,95 MB) |
676. Poznavanje prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice med laiki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Leskovar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodbe hrbtenice, zlasti travmatske, predstavljajo pomemben svetovni zdravstveni problem z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, pri čemer so najpogostejši vzroki prometne nesreče in padci. Pojavnost teh poškodb se povečuje s staranjem prebivalstva, zlasti pri poškodbah vratnega dela hrbtenice. V Sloveniji slabo znanje o prvi pomoči povečuje strah pred nudenjem pomoči, kar kaže na potrebo po izobraževalnih programih za starejšo populacijo. Raziskovalna metodologija: Diplomska naloga je zasnovna na kvantitativnem raziskovanju z anketnim vprašalnikom, ki vsebuje 22 vprašanj. Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili lastno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik je zajemal vprašanja s področja prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice in vprašanja o podatkih, kot so izobrazba, spol in starost. Vprašalnik je bil dostopen na spletni strani 1ka. Vzorec je zajemal 80 oseb, starih od 18 do 60 let, ki živijo v Sloveniji in niso zaposlene v zdravstvu. Podatke smo obdelali z Microsoft Excel in jih prikazali z grafi. Vzorčenje smo izvedli septembra 2024. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci, stari med 18 in 29 let, bolje obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči v primerjavi s starejšimi. Večina anketiranih je sposobna prepoznati več kot dva znaka poškodbe hrbtenice, čeprav skoraj polovica prepozna le enega ali dva znaka, kar nakazuje na pomanjkanje celovitosti znanja. Mnogi anketiranci želijo obiskati tečaj prve pomoči, kar kaže na njihovo zavedanje o pomenu tega znanja. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je, da mlajši bolj obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči, kar lahko izhaja iz dostopnejših izobraževalnih virov. Kljub temu ostajajo pomembne vrzeli v razumevanju simptomov poškodb. Povečanje ozaveščenosti o pomembnosti prve pomoči bi lahko izboljšalo pripravljenost posameznikov, da ustrezno reagirajo v nujnih situacijah.
Ključne besede: prva pomoč, poškodbe hrbtenjače, laična populacija
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 454; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,59 MB) |
677. |
678. |
679. |
680. Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKristina Beriša, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 508; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,98 MB) |
