Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: V magistrskem delu smo predstavili in analizirali pravno podlago za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ter naredili primerjavo vrednotenja nepremičnin z določenimi izbranimi evropskimi državami (Velika Britanija, Irska, Avstrija, Nemčija, Švedska, Italija, Hrvaška). Prav tako smo analizirali cene in njihovo gibanje v Sloveniji v primerjavi z zgoraj izbranimi evropskimi državami. Vrednost nepremičnine je dokaj abstrakten pojem, vse dokler ne določimo namena, katero vrednost nepremičnine točno iščemo. Največkrat govorimo o tržni vrednosti, ki je po Mednarodnem standardu ocenjevanja vrednosti definirana kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi zainteresirani kupec in zainteresirani prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost. Iz raziskave smo ugotovili, da vsaka od izbranih držav uporablja svojo specifično metodologijo. V Sloveniji tržno vrednost nepremičnin ocenjujejo izvedenci, ki uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). To lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje nepremičnin, kar so potrdili tudi odgovori nepremičninskih cenilcev in posrednikov iz raziskave. Z množičnim vrednotenjem nepremičnin lahko pregledneje spremljamo in analiziramo trg nepremičnin in ga lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje. Naša raziskava je pokazala, da vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ne odraža realne tržne vrednosti nepremičnin.
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, lastninska pravica, metode vrednotenja, nepremičninski cenilec, nepremičninski posrednik, cene nepremičnin
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Uspešen proces trženja stanovanjskih novogradenj pomeni poznati in razumeti kupca tako dobro, da kupec ob danih pogojih nakupa kar najlažje sprejme odločitev za nakup nepremičnine. Kot dolgoletna licencirana nepremičninska posrednica sem kmalu spoznala, da je tržni vidik nepremičninskega projekta ključen tako za uspešno gradbeno izvedbo kot tudi za tržno naravnano prodajo, še toliko bolj pa v trenutnih zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah zaradi posledic vojne v Ukrajini in drugih makroekonomskih gibanj. V magistrskem delu poskušam prepoznati in opisati ključne dejavnike nepremičninskega projekta novogradnje dveh stanovanjskih stavb v Ljubljani z namenom doseganja cilja uspešne prodaje. Omejila sem se na notranje in zunanje dejavnike, za katere sem skozi raziskavo ugotovila, da so lahko ključni za doseganje cilja uspešne prodaje nepremičninskega projekta ter za izdelavo priporočil za osnovanje sodobne strategije trženja, ki lahko pripomore pri trženju podobnih nepremičninskih projektov v Ljubljani in širše. Na osnovi rezultatov raziskave lahko sklepam, da so med vsemi tremi skupinami dejavnikov, fizičnih, okoliških in družbenoekonomskih, ki lahko močno vplivajo na nakup stanovanjske novogradnje, najpomembnejši ključni dejavniki cenovna konkurenčnost, mikrolokacija, velikost stanovanja, tloris stanovanja, občutek varnosti ter razgled iz stanovanja. Na nakupno odločitev naj bi po mnenju anketirancev najmanj vplivali dejavniki zaostrenih gospodarskih in socialnih posledic zaradi vojne v Ukrajini. Večina sodelujočih meni, da kljub zmanjšanju kupne moči prebivalstva in visokim cenam obseg stanovanjske gradnje še vedno narašča, večina pa to pripisuje dejstvu, da je še vedno premalo ponudbe v primerjavi s povpraševanjem in je nakup nepremičnine v času krize ena varnejših možnosti naložbe. Prispevek k rezultatom raziskave za področje trženja novogradenj v Ljubljani predstavljajo identificirani novi ključni dejavniki, katerih integriranje v sodobno strategijo trženja lahko pripomore k uspešnejši zasnovi in prodaji podobnih nepremičninskih projektov v Ljubljani.
Ključne besede: trženje, trženje nepremičnin, projektno vodenje, novogradnja, ključni dejavniki, vojna v Ukrajini, Ljubljana
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 1

Opis: Degradirana območja kot neustrezno izkoriščeni deli ogrožajo javno zdravje in predstavljajo nevarnosti za naravo in okolje, ki s primerno ureditvijo in upravljanjem predstavljajo potencial za trajnostno rabo in pomembno vplivajo na pospeševanje gospodarskega razvoja. S študijo primera sem predstavil degradirano območje Ladjedelnice Izola, ki že od zadnjega desetletja 20. stoletja čaka na svojo revitalizacijo. Želel sem ugotoviti, zakaj se kljub vsem možnostim, ki jih ponujajo zakonodaja in državne smernice in spodbude, še vedno dogaja, da so degradirana območja, čeprav ležijo na elitnih lokacijah, desetletja prepuščena propadanju. Namen raziskave je bil ugotoviti dejanska neskladja med teorijo in prakso, ki so mi omogočila ugotoviti, kako urediti degradirana območja, da bi obogatila državo in družbo. Koncept urbane prenove ima pomembno vlogo v razvoju urbanih okolij, s katerim je mogoče načrtovati ekonomski in prostorski razvoj mest, a gre lahko tudi za premočno obliko nadzora mestnih oblasti in motnjo na prostem trgu. Z ekonomsko analizo študije primera sem ovrednotil in podal svojo različico rešitve za nadaljnji razvoj območja Ladjedelnice Izola. Delo predstavlja učinke pomanjkanja usmeritvene politike in glavne probleme regeneracije postindustrijskega območja. Ugotavljam, da pravila prostega trga, ki veljajo pri nas, dopuščajo večdesetletno degradiranost lokacije zaradi parcialnih interesov posameznikov in politik, kjer se ideje izgubijo med papirologijo, krizami in drugimi izgovori.
Ključne besede: degradirano območje, urbana prenova, trajnostni prostorski razvoj, občina Izola, Ladjedelnica Izola
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,34 MB)

Opis: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike. Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Ključne besede: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2022; Ogledov: 666; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,24 MB)