11. |
12. Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje : magistrsko deloBojana Kračan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 2312; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (932,89 KB) |
13. |
14. |
15. |
16. Določitev morskih meja v mednarodnem pravu : magistrsko deloBojana Janšek, 2014, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodne meje, državne meje, morske meje, načela delimitacije, Meddržavno sodišče v Haagu, Stalno arbitražno sodišče, Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3117; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,93 MB) |
17. |
18. |
19. Identifikacija modelov in stilov vodenja v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa prve stopnje Zdravstvena negaAni Jalen, 2010, diplomsko delo Opis: Model vodenja izhaja iz osnovne ideje, kako zaposlene motivirati za čim boljše delo, stil vodenja pa se nanaša na določen vzorec vedenja, ki ga uporablja vodja. Timsko delo je eden izmed izzivov v vsaki delovni organizaciji. Najbolj učinkovito je takrat, ko se ga lotimo sistematično, in v situacijah, ko je to potrebno. Cilj: Cilj diplomskega dela je identifikacija modelov in stilov vodenja ter stopnje timskega sodelovanja vzdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen v štiri tematske sklope. Med vodje in zaposlene v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice smo razdelili 280 anketnih vprašalnikov, vrnjenihje bilo 137, kar predstavlja 48,9% realizacijo vzorca. Cronbachov Alpha koeficient posameznih delov vprašalnika je presegal prag 0,6. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili SPSS 15.0. Rezultati: Anketirane osebe so opredelile prisotnost transformacijskega modela vodenja kot najbolj prisotnega modela, saj naj bi bil zastopan po mnenju vodij v 48,89%, po mnenju zaposlenih pa v 41,55%. Pri stilih vodenja so vodje ocenili kot najbolj prisoten zavzeti stil (27,71%), zaposleni pa združevalni stil 26,19%. Stopnjo timskega sodelovanja so vodje ocenili s povprečno vrednostjo 4,26 na Likertovi lestvici od 1 do 5, zaposleni pa s povprecno vrednostjo 3,97. Primerjava znotraj skupine zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe je pokazala, da zaposleni z visokošolsko izobrazbo zaznavajo transformacijski model (p=0,004) in zavzeti stil (p=0,025) v višji meri kot zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Primerjava stopnje timskega sodelovanja ni potrdila statistično značilnega odgovora (p=0,053). Razprava: Rezultati raziskave kažejo na visoko zastopanost transformacijskega in zadovoljivo prisotnost transakcijskega modela vodenja, kar je v nasprotju s pričakovanji in podatki iz literature. Pri modelih vodenja ni bilo razhajanja v mnenju vodij in zaposlenih, saj so vsi ocenili, da je največkrat prisoten transformacijski model. Identifikacija stilov vodenja je vrnila razmeroma homogene odgovore, saj ni bilo večjih razlik med štirimi vrstami stilov, vodje so kot najbolj zastopan stil prepoznali zavzeti stil, zaposleni pa združevalni stil. Ocena timskega sodelovanja je dobra, tudi v tej kategoriji so vodje ocenili višjo stopnjo timskega sodelovanja kot zaposleni.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2016; Ogledov: 4211; Prenosov: 254
Celotno besedilo (362,81 KB) |
