61. Disciplinski postopki v policiji : magistrsko deloVladimir Zajc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava ključne pravne vire in regulative, ki urejajo disciplinski postopek v policiji. Med temi viri je prav gotovo najpomembnejši Zakon o javnih uslužbencih iz leta 2005, kateremu se pridružujejo še Zakon o delovnih razmerjih (2013) in ostale uredbe iz tega področja. Poleg tega sta za delo policistov pomembna še Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) in Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013), ki pa ne urejata samega disciplinskega postopka. Med drugim pa so za področje dela policije in samega disciplinskega postopka ključni tudi mednarodni viri s tega področja, med katerimi prav gotovo izstopata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1994) ter Evropski kodeks policijske etike (2001). Magistrska naloga v teoretičnem delu analizira ključna poglavja in člene iz teh in drugih pravnih aktov, ki regulirajo izvajanje postopka disciplinskih ukrepov v policiji. Ključne faze v postopku so: ugotovitev kršitev javnega uslužbenca in podaja predloga za uvedbo disciplinskega postopka, vročitev sklepa o uvedbi disciplinskega postopka javnemu uslužbencu, vabljenje javnega uslužbenca in prič na razgovor, disciplinska obravnava in vročitev sklepa o disciplinski odgovornosti. Za razumevanje delovanja disciplinskega postopka pa predstavljamo tudi samo organiziranost policije, kot trinivojske institucije, kjer ima vsak nivo lastne naloge in pristojnosti. Skladno s tem bralec razume delovanje hierarhične ureditve policije in zato tudi (ne)smiselnost izvajanja funkcij in pristojnosti v okviru samega disciplinskega postopka. V empiričnem delu magistrske naloge podajamo predloge za izboljšave obstoječega disciplinskega postopka v policiji, na podlagi detekcije dobrih in slabih praks in določitev sedaj veljavnega postopka.
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2019; Ogledov: 2536; Prenosov: 341
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
62. |
63. Uspešnost družinske mediacije : diplomsko deloTea Kert, 2019, diplomsko delo Opis: Mediacija se v primerjavi s sodnim postopkom v večini primerov kaže kot bolj učinkovit proces pri razreševanju družinskih sporov. Stranke v sporu, ki se odločijo za postopek družinske mediacije, vidijo v njem prednost pred postopkom na sodišču zaradi samega postopka prilagodljivosti, pa tudi zaradi načina izvajanja, ki je človeku blizu ter mu daje možnost aktivno sodelovati pri sporu. Na ta način imajo stranke v sporu več kontrole nad tem, kako postopek teče, se nadaljuje in zaključi. Tako je mediacija primerna predvsem, ko želijo stranke še naprej ohraniti dober odnos in kadar je zaželena kreativna rešitev spora. Družina ostaja še naprej povezana skozi skrb za otroke, saj naj bi pri sprejemanju odločitev v prvi vrsti upoštevali koristi otrok. Po zaključeni mediaciji namesto ene ali celo dveh nezadovoljnih strank, kot se to pogosto zgodi po sojenju, dobimo dve zadovoljni. Diplomska naloga na kratko predstavi družinsko mediacijo kot metodo za reševanje družinskopravnih sporov ter opredeli njeno primernost in potrebnost. Izpostavljeni so dejavniki, ki vplivajo na stranke v sporu, da se le-te odločijo spor urediti z udeležbo v postopku mediacije.
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2019; Ogledov: 2331; Prenosov: 151
Celotno besedilo (811,05 KB) |
64. Problematika prenosa kmetije na mladega prevzemnika : magistrsko deloŠpela Gorše, 2019, magistrsko delo Opis: Potreba po proizvodnji hrane v svetu se dandanes skupaj z rastjo prebivalstva ves čas povečuje, zato je kmetijstvo ena temeljnih dejavnosti za obstoj prebivalstva. Kmetije se najpogosteje prenašajo znotraj družin (t. i. družinske kmetije), a tudi v Sloveniji se - podobno kot v drugih razvitih državah - prevzemi kmetij zmanjšujejo. Zaradi tega je izredno pomembno, da kmetijstvu namenimo posebno varstvo in skrb. Kmetijstvo namreč spada med tista področja delovanja države, ki je odločanje in sprejemanje pravnega reda v največji meri prepustilo skupnim ustanovam in organom Evropske unije. Večina zakonodaje tako nastaja v Svetu in Evropskem parlamentu na predlog Evropske komisije, z njo pa se dnevno srečujejo državni uradniki, politiki ter kmetje in njihovi predstavniki. Povezovanje z EU in ostalimi državami članicami je tako ključnega pomena za zagotovitev zadostne in kakovostne hrane. Mladi prevzemniki kmetij največkrat prevzamejo kmetijo prednika z dedovanjem. Dedovanje kmetijskih gospodarstev pa pri nas ureja poseben zakon, s katerim skuša država preprečiti drobitev zaščitenih kmetij, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Za zagon kmetijske dejavnosti pa so mladim prevzemnikom kmetij v zelo veliko pomoč tudi subvencije EU. Pri vsem tem pa se nam poraja tudi vprašanje, ali so javnopravne omejitve prenosa kmetijskih zemljišč morda vseeno prestroge ter preveč posegajo v ustavnopravne pravice: v temeljno človekovo pravico - lastninsko pravico, zapustnikovo svobodno voljo razpolaganja s premoženjem ter prost pretok kapitala.
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2019; Ogledov: 2871; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,02 MB) |
65. Uspešno vodenje gradbenih projektov s pravnega vidika : magistrsko deloMatevž Žiberna, 2019, magistrsko delo Opis: Operativno vodenje del od izvajalca zahteva ne le tehnološko znanje, temveč tudi poznavanje množice predpisov tako iz javnega kot zasebnega prava. Namen magistrskega dela je proučiti področno zakonodajo, katera veže gradbene izvajalce in njihove operativne vodje del ter jo strniti v delo, ki bo pripomoglo k učinkovitejšem delu gradbeno operativne stroke. S pomočjo induktivne metode je na podlagi konkretnih gradbenih pogodb izluščena bistvena regulativa, katera veže izvajalce pri izvedbi gradbenih projektov, oddanih na podlagi javnih naročil. Podatki, pridobljeni iz študije primerov, so združeni s sintetično metodo in nato s pomočjo komparativne metode konkretizirani na aktualni gradbeni pogodbi. Raziskava je pokazala, da Zakon o javnih naročilih bistveno vpliva na operativno vodenje gradbenih projektov. Določila Zakona o javnih naročilih je potrebno upoštevati neglede na to ali je gradbena pogodba sklenjena z uporabo Posebnih gradbenih uzanc ali z uporabo mednarodnimi določili FIDIC. Neglede na tip gradbene pogodbe slednja ne sme kršiti kogentnih določil slovenskega prava. Študija primerov je dokazala, da je prav poznavanje kogentnih določil za izvajalce izrednega pomena, saj so gradbene pogodbe nemalokrat pisane v neskladju z načeli področnih zakonov in dobrimi poslovnimi praksami. Magistrsko delo po svoji vsebini lahko služi kot pravni priročnik za operativne vodje del in tako do naslednje večje zakonodajne spremembe pripomore k uspešnejšemu vodenju del.
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2019; Ogledov: 2697; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,37 MB) |
66. Akreditiv in njegova uporaba na primeru Libije : diplomsko deloNastja Zadravec, 2019, diplomsko delo Opis: Akreditiv je vrsta plačilnega sredstva, ki velja za najbolj varno obliko načina plačevanja in se večinoma uporablja v mednarodnem poslovanju. V bančnem jeziku poznamo pod besedo akreditiv pismo, s katerim banka naroči določeni osebi oziroma drugi ustanovi, da v primeru izpolnitve pogojev, določenih z akreditivom, izplača dogovorjen denarni znesek tretji osebi. Z akreditivom se banka nepreklicno zaveže, da bo pravočasno plačala dogovorjeni znesek prodajalcu v primeru, če ta pravilno in pravočasno predloži vse dokumente, ki so kot pogoj navedeni v akreditivu. Akreditivne pogoje določa nalogodajalec. Iz tega lahko povzamemo, da z akreditivom zavarujemo pravočasnost in gotovost plačila, poleg tega pa tudi količino blaga in njeno kakovost. Libija velja v mednarodnem prostoru za negotovo in problematično državo za podjetja, ki želijo izvažati in biti v celoti plačana v skladu s transakcijskim sporazumom. Zato je za poslovanje s to državo še posebej primerno plačilno sredstvo dokumentarni akreditiv, ki zavaruje rizike podjetnikov. Pogoje za dokumentarni akreditiv v primeru poslovanja z Libijo postavlja libijska banka.
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2019; Ogledov: 2321; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,94 MB) |
67. ZOPNI kot pravna podlaga za začasno zavarovanje ali odvzem premoženja nezakonitega izvora : diplomsko deloKlemen Wagner, 2019, diplomsko delo Opis: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je bil sprejet z namenom onemogočanja materialnega okoriščanja posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečevanja investiranja premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo dejavnost. Premoženje je nezakonitega izvora, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po ZOPNI, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. To je povsem nov pravni termin, ki se je pojavil šele s sprejetjem ZOPNI leta 2011. Z njim je zakonodajalec pravzaprav na novo opredelil kršitev in nanjo navezal novi pravni posledici - omejitev razpolaganja s premoženjem in odvzem premoženja. V okvir nezakonito pridobljenega premoženja, ki se ugotavlja v fazi finančne preiskave, spadajo stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe (omejevalna funkcija) kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano (razširitvena funkcija). Sodišče s sodbo odvzame premoženje, ki ga je pridobitelj nezakonito pridobil v obdobju petih let pred storitvijo kataloškega kaznivega dejanja do vključno enega leta in pol po storitvi le-tega, kolikor lahko najdlje traja finančna preiskava. Premoženje je lahko odvzeto tako primarnim kot tudi sekundarnim subjektom. S pomočjo opisne oziroma deskriptivne metode sem želel skozi raziskovanje ugotoviti, ali je ZOPNI v skladu z ustavnimi procesnimi jamstvi. Moja ugotovitev je, da je ZOPNI v neskladju z 22, 23, 25, 27 in 28 členom Ustave. V zvezi z 31. členom Ustave pa, da iz ZOPNI izhaja protipravna ustavna praznina.
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2019; Ogledov: 2304; Prenosov: 185
Celotno besedilo (378,93 KB) |
68. Pravica pacienta do vnaprej izražene volje in darovanje organov : diplomsko deloAlja Krek, 2018, diplomsko delo Opis: Vsak od nas se kdaj znajde v vlogi pacienta, zato je pomembno, da poznamo pravice, ki nam jih dodeljuje Zakon o pacientovih pravicah. Te pravice nam omogočajo, da se seznanimo z našim zdravstvenim stanjem, možnostmi zdravljenja, da pridobimo drugo mnenje o našem zdravstvenem stanju, da aktivno sodelujemo v postopku zdravljenja, ki nam zagotavlja pravico do zasebnosti in druge pravice. S poznavanjem teh pravic si olajšamo sam proces zdravljenja in zagotovimo najbolj koristno zdravljenje za nas. S tem pa ne pomagamo samo sebi, temveč tudi osebam okoli nas, našim najbližjim in tudi neznancem. Pogledali si bomo pravico do vnaprej izražene volje. Ta pravica nam omogoča, da si določimo osebo (pacientov zdravstveni pooblaščenec), ki izraža našo voljo, ko te sami nebi mogli izraziti. S to pravico se že vnaprej sami odločimo kakšno zdravljenje želimo v trenutkih, ko sami te volje ne bi mogli izraziti. S tem olajšamo breme našim najbližjim, saj se jim v takih primerih ni potrebno odločati za vrsto zdravljenja. Tu gre predvsem za odločanje o tem, če bomo pacienta pustili priklopljenega na aparate, v primeru, da zanj ni več možnosti okrevanja. Prav tako pa lahko izključimo osebe, ki so po zakonu upravičene odločati o našem zdravstvenem stanju in jim to pravico odvzamemo. Zakon nam dodeljuje pravico, da lahko darujemo organein sicerže za časa življenja ali po smrti. Z organi, ki jih darujemo,rešimo življenje prejemniku teh organov, saj bi brez njih skoraj zagotovo umrli. Organe, ki jih darujemo za časa življenja, lahko presadijo le našim sorodnikom ali osebam,skaterimi smo čustveno povezani. Organe pa lahko darujemo tudi po naši smrti, če za to izrazimo voljo in jih potem lahko vstavijo vsakomur, ki čaka v čakalni vrsti za organe. Seveda pa koordinatorji transplantacijskih centrov določajo kdo bo najprimernejši prejemnik določenega organa.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2019; Ogledov: 1880; Prenosov: 171
Celotno besedilo (492,06 KB) |
69. |
70. |
