1. TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIDejan Gajić, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP.
Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP.
Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi.
Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023Jožica Kadunc, 2024, ni določena Opis: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča.
Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev.
Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,61 MB) |
3. Organiziranost gasilskega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja v prostovoljnem gasilskem društvu LipoglavNina Šeme, 2024, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava organiziranost gasilstva na Slovenskem in predstavitev organiziranosti ter medsebojnega sodelovanja v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav.
V današnjem času pomeni biti gasilec, prostovoljni ali poklicni, mnogo več kot samo gašenje ognja in omogočanje varnosti. Gre za druženje, medsebojno sodelovanje, prenašanje znanja iz ene generacije na drugo, željo po pomoči sočloveku, nudenje socialne podpore, solidarnost, nesebično pomoč v nesreči, itd. Poleg tega prostovoljni gasilci veliko svojega časa namenijo tudi razvoju in prepoznavnosti gasilstva in samega društva v domačem kraju.
Namen magistrskega dela je podrobno preučiti Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav in razvoj gasilstva na Slovenskem. V letu 2025 bo Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav obeležilo 100. obletnico delovanja društva in ob tem svečanem dogodku bo vodstvo društva izdalo bilten, katerega osnova bodo podatki, pridobljeni v naši raziskavi. Bilten bo vodstvo društva podarilo krajanom Lipoglava in njegove okolice kot poklon za dolgoletno zaupanje in spoštovanje, ki ga izrekajo gasilcem Prostovoljnega društva Lipoglav.
V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo kvalitativne raziskave prikazali pomen in vlogo gasilskega prostovoljnega dela, kakšen ima ugled Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav v lokalni in širši skupnosti ter način medsebojnega sodelovanja oziroma dopolnjevanja članov društva pri različnih gasilskih dejavnosti. Izvedli smo sedem pol strukturiranih intervjujev med izbranimi gasilci s katerimi smo želeli prikazati pozitivna in negativna stališča do prostovoljstva v gasilstvu in medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti, povezovanja ter pomoči sočloveku pri nudenju pomoči v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. Pri tem smo prišli do nekaj glavnih ugotovitev. Intervjuvanci so bili mnenja, da so odnosi na medsebojni, družbeni in društveni ravni dobri, da ima prostovoljno gasilsko delo in medsebojno sodelovanje gasilcev zelo velik pomen za razvoj in obstoj samega društva, prav tako pa tudi za razvoj lokalnega in širšega okolja.
Ključne besede: gasilska organizacija, prostovoljno gasilstvo, gasilec, prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav, medgeneracijsko sodelovanje, organiziranost prostovoljnega gasilskega društva.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,70 MB) |
4. |
5. SEDEM DESETLETIJ DRUŽINE, SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA TEDNIKAKaja Zupanc, 2024, ni določena Opis: Slovenski katoliški tednik Družina deluje že več kot 72 let. Skozi sedem desetletij se je spopadel z različnimi ovirami in vse do danes uspešno premagal. V diplomski nalogi smo se sprehodili skozi zgodovino in vpliv Družine na slovensko družbo od leta 1952 do danes. Čisto prva številka tednika je izšla v času enopartijskega socialističnega režima nekdanje Jugoslavije. Postopoma je postajal simbol svobode govora in demokracije v 60. in 70. letih. Predvsem se je in se še vedno posveča družbenim vprašanjem s krščanskega vidika in sledi spremembam, ki se dogajajo v družbi in družinah. Skozi desetletja se osredotočamo na politični vpliv na vsebino in uredniško politiko Družine, kako je tednik preživel in se razvijal pod cenzuro, preganjanji in administrativnimi omejitvami. Preučujemo tudi pomen Družine v slovenskem katoliškem tisku ter vpliv politike nanjo. Naloga vključuje analizo člankov, intervjuje z nekdanjimi uredniki ter primerjavo različnih obdobij, da bi razjasnila, kako je Družina ostala glasilo krščanskega upanja in smisla v različnih časovnih obdobjih ter kako se je soočala z izzivi družbene dinamike. Cilj je najti odgovor na raziskovalno vprašanje: V katerem desetletju je bila Družina najbolj pod pritiskom političnega režima. Družina danes deluje tudi na spletnem portalu in se ukvarja z multimedijskimi vsebinami.
Že sv. Maksimilijan Kolbe je bil prepričan, da imajo sodobni mediji velikanske možnosti za posredovanje evangeljskega oznanila. Leta 1938, ko je sv. Maksimilijan Kolbe začel graditi radijsko postajo, je svojim sobratom povedal tole:
Zapomnite si, smisel vseh naših prizadevanj je širiti vero s pisano besedo, govorjeno besedo, nekoč pa morda tudi s snemanjem filmov. (sv. Maksimiljan Kolbe) (Kosloski 2021)
Ključne besede: Družina, cerkev, krščanski tisk, politika, tiskani medij, cenzura
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Z robotiko podprta rehabilitacija zgornjega uda pri pacientih po možganski kapiAnja Jeršan, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Možganska kap je opredeljena kot klinični sindrom, ki je posledica žariščne poškodbe možganov zaradi žilnega vzroka. Gre za akutno nevrološko motnjo ožilja z nenadnim ali hitrim pojavom znakov in simptomov. Ločimo ishemično in hemoragično možgansko kap. Najpogostejše posledice po možganski kapi so pareza, plegija, nenormalen mišični tonus, zmanjšana koordinacija, somatosenzorika, motnje govora, požiranja in motnje zavesti. Zaradi razvoja tehnologije je v rehabilitaciji prisotne vedno več robotike in robotskih naprav. Pomembno je zavedanje prednosti in slabosti pri uporabi robotike v rehabilitaciji, ter povezavo med rehabilitacijo zgornjega uda, teorijo rehabilitacije in rezultati. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematicˇnem pregledu literature, pridobljene s pomocˇjo elektronskih baz podatkov PEDro, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo devet študij s podobnimi metodami ugotavljanja učinkovitosti z robotiko podprte rehabilitacije. Rezultati so pokazali večjo učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda po možganski kapi v primerjavi s konvencionalno rehabilitacijo. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o robotiki v rehabilitaciji, in vsem, ki želijo robotiko vključiti v svojo rehabilitacijo po možganski kapi. Omejitve: Velika količina raziskav z malo preiskovanci. Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija,
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(43) str., 4 pregl., 3 sl., 40 vir. Mentor/ica (D. Georgiev), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 379; Prenosov: 24
Celotno besedilo (518,93 KB) |
7. Ohranjanje identitete in asimilacija med slovenskimi izseljenkami v Italijo v preteklega pol stoletjaJana Mikuletič, 2023, ni določena Opis: Pričujoča magistrska naloga ilustrira obdobja izseljevanja Slovenk v Italijo v preteklega pol stoletja, natančneje v letih med 1946 in 1996. Nanaša se tudi na njihove identitetne transformacije do današnjega dne.
Njihova pričevanja, pripovedi in osebni spomini ponazarjajo osebna, intimna in čustvena doživljanja selitve. Naloga nam osvetli njihove različne kraje izselitve, raznovrstne motive za odhod, njihovo udejstvovanje v novem življenjskem okolišu, raznolike izkušnje z asimilacijo in jezikovnimi ovirami v vseh letih njihovega bivanja v Italiji.
Glavne ugotovitve naloge so, da so se intervjuvanke preselile predvsem zaradi dela in boljšega zaslužka, sledi ljubezenski razlog, saj so spoznale partnerja Italijana in se zato preselile v Italijo. Tam so se udejstvovale na različne načine, večina si je tam našla delo, se poročila in si ustvarila družino. Na svoje potomce so skoraj vse prenesle slovenski jezik, torej v našem primeru ne drži, da poročene z Italijani jezika na otroke niso prenesle. Malo manj kot polovica intervjuvank meni, da imajo potomci večplastne identitete, torej se danes čutijo Italijane in Slovence, medtem ko v večini same z jasnimi argumenti izrazijo slovensko identiteto tudi po vseh letih življenja v tujini.
Ključne besede: ženske migracije, Italija, vzroki, asimilacija, vprašanje identitete
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2023; Ogledov: 484; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. Čebelarstvo kot del slovenske identitete?Ester Nives Škvorc, 2023, ni določena Opis: Čebele igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju človeške populacije pri življenju. Pereče vprašanje, ki se glasi, je: ali se Slovenci lahko z razlogom ponašamo s čebelarstvom kot delom naše identitete?
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko opisali pojma identiteta in nacionalna identiteta ter predstavili čebele nasploh, zgodovino čebel na slovenskem ozemlju, panjske končnice, Antona Janšo, Kranjsko sivko, Čebelarsko zvezo Slovenije, Svetovni dan čebel, slovenski zajtrk, Čebelarski muzej v Radovljici, apiturizem in čebelarstvo v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Tukaj smo dodali še razne zanimivosti o čebelah.
Pri empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili intervju in anketni vprašalnik. Pri raziskovanju smo se osredotočili na zgodovino čebelarjenja na slovenskem ozemlju ter s tem povezane dejavnike, ki čebelarstvo opredeljujejo kot slovensko identiteto. Najprej smo izpeljali tri pilotne intervjuje s tremi čebelarji in na podlagi njihovih odgovorov sestavili in opravili anketni vprašalnik, ki je ključni dejavnik raziskovanja. K interpretaciji anket smo dodali še nekaj najbolj relevantnih stališč iz intervjujev, saj se nam je zdelo, da bi to obogatilo rezultate in bi odgovori iz intervjujev opisno prikazali, zakaj so določeni kvalitativni rezultati takšni, kot so.
V sklepu smo povzeli pridobljene rezultate in interpretacije, ki so podprli tri zastavljene hipoteze. Z razčlenitvijo slovenske čebelarske zgodovine in odgovori na intervjuje ter analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je Anton Janša imel največji vpliv na celotno slovensko in svetovno čebelarjenje. Svetovno znana je tudi Kranjska sivka, kot druga najpogostejša pasma na svetu. Slovenija se ponaša še z izumom Svetovnega dneva čebel in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Ključne besede: identiteta, čebelarstvo med Slovenci, Anton Janša, Kranjska sivka, Svetovni dan čebel, Tradicionalni slovenski zajtrk, apiturizem
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. |
10. The impact of ICT technology on the development of the wine offer in the HoReCa channel : doctoral dissertationPero Labus, 2023, doktorska disertacija Opis: Digital smart technologies are a key strategic tool that provides competitive advantage in the modern economy. The dominant theoretical framework for analysing the way people accept digital smart technologies, especially in the hospitality sector, is the Technology Acceptance Model (TAM), as well as its newer versions that include new constructs in the Unified Theory of Technology Acceptance and Use (UTAUT) and UTAUT2. The present doctoral dissertation used a modified version of TAM, with the aim of examining how guests of hotel restaurants react to a "digital wine list". Perceived ease of use (PEOU), perceived usefulness (PU) and perceived enjoyment (PE) contributed significantly to the difference in guests' behavioural intentions (BI) to: a) visit the restaurant again and/or recommend it to others and b) rate it with aspects of service quality (QUAL), as derived from the results of an empirical study carried out on a sample of 406 respondents, analysed by partial structural equation modeling of least squares (PLS-SEM), which was used to evaluate the previously set author’s conceptual model. The results of the empirical study showed the following key findings: 1) several key conceptual constructs (PEOU, PU and PE) of digital wine list technology adoption had significant direct effects on the main outcome of interest of the conducted study, namely guests' intentions to return to the restaurant (BI ) and positive word of mouth (WOM) about it, because these effects explained a significant amount of variance, but perceived quality (QUAL), surprisingly, had no direct effect on guests' behavioural intentions (BI); 2) the effects of the perceived risk for privacy and data security on BI and QUAL turned out to be negligible. The obtained results are, on the one hand, in accordance with the previous few empirical findings regarding the adoption of new technology, incorporated into the digital wine list and at the same time deepening it with the help of their own achievement, on the other. Finally, the theoretical and practical implications of the empirical research contributions and its limitations are discussed. In conclusion, the present doctoral dissertation also offers recommendations for further studies in the scientific field of technology adoption, highlighting several potential avenues for future studies.
Ključne besede: TAM, UTAUT, UTAUT 2, PLS-SEM, digitalna vinska karta, hotelska restavracija
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,60 MB) |
