51. Vloga fizioterapevta pri obravnavi bolnikov z multiplo sklerozoMaša Gartnar, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Fizioterapevtska obravnava ima pomembno vlogo pri obravnavi pacientov z multiplo sklerozo (MS). Glavna naloga fizioterapevta je, da jim pomaga doseči optimalno funkcijsko neodvisnost, varnost in boljšo kakovost življenja. Metode: Uporabili smo tehniko spletnega anketiranja, pri čemer smo za instrument uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 257 pacientov z MS. Rezultati: Fizioterapevtsko obravnavo redno obiskuje 30 (23 %) anketirancev z MS. V času rehabilitacije se 113 (86 %) anketirancev nauči za njih pomembnih vaj, le 47 (36 %) le-teh pa vaje v domačem okolju tudi izvaja. Največ informacij (48 %) o tem, kako z vidika vadbe izboljšati kakovost življenja z MS, so anketiranci dobili od fizioterapevta. Večina anketirancev (98 %) se strinja, da je učinkovit program vadbe v domačem okolju potreben za dolgoročne cilje. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki bi želeli izvedeti več o vlogi fizioterapevta pri obravnavi pacientov z MS. Omejitve: Nepopolno izpolnjena vprašanja so nas omejila pri obširnejši raziskavi, saj smo morali izključiti kar 125 anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: Multipla skleroza, fizioterapija, vloga fizioterapevta, fizioterapevtski postopki, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2021; Ogledov: 1958; Prenosov: 286
 Celotno besedilo (831,91 KB) |
52. Dodatni zaslužki fizičnih oseb v Sloveniji in njihova obdavčitev s poudarkom na osebnem dopolnilnem deluHelena Urlep Avberšek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z deskriptivnim pristopom proučimo in predstavimo z zakonom določene možnosti, ki domačin in tujim fizičnim osebam na območju Republike Slovenije omogočajo ustvarjanje kratkotrajnih oziroma začasnih dodatnih zaslužkov. Ugotovimo, da fizične osebe lahko dodatne zaslužke ustvarjajo prek katerekoli pogodbe civilnega prava ali pa registrirajo osebno dopolnilno delo. Dijaki in študentje lahko delo opravljajo tudi prek študentske napotnice. Prejemniki socialne podpore oziroma nadomestila za čas brezposelnosti lahko lastne zaslužke ustvarjajo v omejeni višini. S komparativno metodo dela primerjamo obdavčitve posameznih oblik dela in analiziramo, s katero obliko dela je mogoče ustvariti največje neto zaslužke. Osebno dopolnilno delo v nalogi podrobneje obravnavamo in s kvantitativno metodo v obliki ankete odgovorimo na postavljena raziskovalna vprašanja. Potrdimo domnevo, da je osebno dopolnilno delo previsoko obdavčeno in s strani države premalo stimulirano. Predlagamo spremembe glede obdavčitve dohodkov in višine vrednotnice ter uvedbo davčnih in socialnih stimulacij ali pa ukinitev sistema vrednotnic, saj je trenutni sistem predrag tako za potrošnike kot izvajalce del.
Ključne besede: osebno dopolnilno delo, dohodki na podlagi drugega pogodbenega razmerja, študentsko delo, začasno in občasno delo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, začasni in občasni zaslužki fizičnih oseb
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,63 MB) |
53. Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o. : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeCvetko Sršen, 2014, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1491; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,80 MB) |
54. Multidisciplinarni pristop pri rehabilitaciji nevroloških bolnikovŠpela Šavs Čižmek, 2021, diplomsko delo Opis: Bolezni in poškodbe živčevja so velik izziv zdravstvenega varstva v 21. stoletju. Številne bolezni in poškodbe povzročajo trajne motnje na vseh ravneh bolnikovega življenja. Pomemben del medicinske obravnave bolnikov je nevrorehabilitacija, ki jo odlikuje z znanstvenimi raziskavami podprta praksa. Sodobne metode zaznamujejo celosten pristop k načrtovanju in uresničevanju rehabilitacije s sodelovanjem več strokovnjakov iz različnih disciplin, pri čemer ima bolnik osrednje mesto in kjer člani tima med seboj redno komunicirajo, se skupaj izobražujejo in si izmenjujejo informacije o bolnikovem stanju. Delo poteka koordinirano v določenem časovnem okviru. Z dobro zastavljenimi dosegljivimi cilji lahko vplivajo na boljši izid rehabilitacije, krajši čas bolnišničnega bivanja in posledično tudi na zmanjšanje stroškov zdravljenja. Pomemben član MDT je tudi fizioterapevt, ki s svojimi sposobnostmi in strokovnostjo prispeva k optimalnemu procesu rehabilitacije nevrološkega bolnika. Menimo, da sta za področje nevrorehabilitacije zaradi večplastnosti izzivov zelo pomembna nadaljnje razvijanje in proučevanje možnih pristopov in sodelovanje več strokovnjakov v usklajenem MDT, v katerem ima tudi fizioterapevt pomembno vlogo in lahko vpliva na kakovost bolnikovega življenja.
Ključne besede: Nevrološki bolniki, nevrorehabilitacija, multidisciplinarni pristop, vloga fizioterapevta v timu.
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2021; Ogledov: 1564; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,06 MB) |
55. |
56. |
57. |
58. |
59. |
60. |
