1. PERCEPCIJE NETRADICIONALNIH ŠTUDENTOV O TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJIJanko Goljar, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem
izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih
študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom.
Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od
družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne
paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop
v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove
študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega
izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost
uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v
procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ
ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega
raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S
pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je
namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega
izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne
bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov
ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov
novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v
korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo.
Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski
nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo
primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIDejan Gajić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP.
Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP.
Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi.
Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. |
4. PERCEPCIJE ŠTUDENTOV GLEDE ŠTUDIJA NA DALJAVO IN HIBRIDNEGA IZOBRAŽEVANJALejla Kasumovic, 2024, ni določena Opis: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci.
V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko.
V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Razvoj ključnih in perspektivnih kadrov v podjetju XEva Livaković, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Perspektivni zaposleni so vodilo, ki vodi v odličnost in dober razvoj vsakega podjetja. Pri tem je neposredni vodja odgovoren za vsakodnevno komunikacijo, motivacijo in razvoj perspektivnih zaposlenih. Ključna komponenta pri razvoju kadrov je primerno delovno okolje, v katerem se lahko potencialni kadri razvijajo in pokažejo svoj najboljši potencial. Ključno vlogo pri razvoju kadrov pokažejo tudi neposredni vodje, ki vplivajo na neposreden napredek potencialnega kadra. Nadgradnja strokovnega znanja je domena vsakega posameznika in tudi podjetje vpliva z internim izobraževanjem. Kreativna in inovativna podjetja ustvarijo dobro zunanje okolje, v katerem lahko posameznik raste in tudi nadgrajuje svoje znanje, ki si ga je pridobil na šolanju.
Razvoj kadrov in izobraževanje sta pomembno in prav vsak posameznik je odgovoren za svoj karierni razvoj in vlaganje v samoizobraževanje. Ni zgolj odvisno od podjetja, kako bo posameznik rasel, ampak je odvisno od posameznika, kako bo svoj čas namenil razvoju, rasti, karierni poti, samoizobraževanju. Vodstveni delavci v podjetju niso pomembni samo pri kreiranju lastne karierne poti, ampak zastopajo podjetje, da se bo razvilo v najboljši možni luči.
Ključne besede: perspektivni kadri, razvoj kadrov, karierni razvoj, izobraževanje, vodja, kariera
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2024; Ogledov: 279; Prenosov: 7
Celotno besedilo (686,80 KB) |
6. Kaj imata skupnega Veleučilišče v Križevcih in Podravka?Tina Košir, 2023, poljudni članek Ključne besede: Erasmus+, strokovni obiski, terciarno izobraževanje, poklicno izobraževanje, Hrvaška, Križevci, Podravka, živilstvo, partnerstva
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
