51. Problematika izstopa države članice iz Evropske unije : diplomsko deloTjaša Pucelj, 2020, diplomsko delo Opis: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Ključne besede: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2021; Ogledov: 1968; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (320,66 KB) |
52. Ukrepi Evropske unije za zmanjšanje kibernetskih groženj: poznavanje zakonodaje o kibernetski varnosti s strani posameznikov : Magistrska nalogaUrška Dolenc, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga, ki je pred vami, združuje informacije o vrstah najpogostejših kibernetskih groženj ter povzetke zakonov, ki na tak ali drugačen način zajemajo področje zagotavljanja kibernetske varnosti in so uveljavljeni tako na ravni Republike Slovenije kot na ravni Evropske unije. Med drugim prikazuje tudi pregled stanja kibernetskih groženj in njihovih pojavov v zadnjih petih letih. Empirični del naloge prikazuje rezultate izvedene ankete s področja poznavanja zakonodaje o kibernetski varnosti s strani posameznikov. Nalogo zaključijo primerjava rezultatov, zaključni sklep glede zadanih hipotez in raziskovalnih vprašanj ter ideje za potencialne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: kibernetika, kibernetska varnost, zakonodaja, zavedanje posameznikov, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 2323; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,83 MB) |
53. Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa : doktorska disertacijaIgor Senčar, 2020, doktorska disertacija Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1627; Prenosov: 140
Celotno besedilo (16,76 MB) |
54. Urejenost slovenskih zavetišč za živali ter ostalih držav članic EU in problem neurejenosti zavetišč v Bosni : magistrsko deloMaša Škrbec Zorzenone, 2020, magistrsko delo Opis: Kot že naslov pove, se bomo v magistrskem delu posvečali predvsem pisanju in raziskovanju delovanja zavetišč za živali pri nas, po Evropi ter v Bosni. Zanimalo nas bo, kako so urejena zavetišča v Sloveniji v primerjavi z urejenostjo zavetišč drugje po Evropi ter s kakšnimi težavami se na področju zavetišč ter uličnih psov spopadajo v Bosni. Kot veliki zagovorniki pravic živali smo se odločili, da se nekoliko bolj posvetimo tej temi ter pravicam živali in posledično na to temo napišemo tudi magistrsko delo. V svojem delu bomo opisali tudi, kako poteka delo v zavetišču za zapuščene živali, saj se bomo prostovoljno prijavili v izbrano slovensko zavetišče. Opisali bomo tudi pravice živali ter kako so le-te zajete v Zakonu o zaščiti živali, ki ga bomo podrobno razčlenili. Opisali bomo še državne in druge organe, ki se v Sloveniji borijo za pravice živali in proti mučiteljem. Tudi na evropskem področju bomo predstavili, kako se borijo za pravice živali in kako uspešni so v praksi. O Bosni pa se bomo predvsem posvetili problematiki, ki jo tamkajšnji psi in mačke doživljajo zaradi neurejenih razmer z zavetišči in tudi neurejenih aktov, ki bi zagovarjali pravice živali.
Ključne besede: pravice, živali, zavetišče, mučenje, kazni, Evropska unija, Bosna, BiH, prostovoljstvo, EU
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1452; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1022,12 KB) |
55. |
56. Sredstva za množično uničevanje - model slovenske sistemske zaščite : magistrsko deloZlatko Halilovič, 2003, magistrsko delo Ključne besede: terorizem, jedrsko orožje, kemično orožje, biološko orožje, NATO, Evropska unija, Slovenija, varnost, vladna politika
Objavljeno v ReVIS: 30.07.2020; Ogledov: 1752; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
57. |
58. Pridobivanje telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in znotraj Evropske Unije : diplomsko deloAnja Ilievski, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pridobivanje telekomunikacijskih podatkov od organov pregona in pravosodnih organov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji v kazenskih zadevah. Z razvojem tehnologije, elektronske komunikacije in spleta so se odprle številne možnosti za sodelovanje med milijoni ljudi po vsem svetu in poleg številnih pozitivnih dejavnikov prinesle tudi številne možnosti za kriminalna dejanja. Zaradi lažje dostopnosti do osebnih podatkov posameznikov je ogrožena zasebnost ljudi, zato je zelo pomembno, da se dostop do osebnih podatkov pravno uredi tako, da zasebnost ne bo ogrožena in da bo pravosodnim organom hkrati omogočeno, da bodo v primerih določenih kaznivih dejanj imeli možnost pridobitve določenih podatkov o posameznikih oziroma telekomunikacijskih podatkov, ne da bi pri tem kršili človekove pravice in prekomerno (nesorazmerno) posegali v zasebnost posameznikov. Gre za nevarnost nastanka "preventivne" države in vprašanje, v kolikšni meri pravila iz realnega sveta (npr. potreba po sodni avtorizaciji) veljajo tudi v digitalnem okolju. Namen diplomskega dela je analizirati trenutno ureditev pridobivanja telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in v okviru Evropske unije. Namen je prav tako kritično proučiti prihodnjo ureditev, predvsem predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov ter predlog stališča Republike Slovenije do tega predloga Uredbe.
Ključne besede: telekomunikacijski podatek, zasebnost, Evropska unija, elektronski podatki
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2019; Ogledov: 2201; Prenosov: 155
Celotno besedilo (424,53 KB) |
59. Pravni institucionalni okvir za razvoj vojaških sil Evropske unije : diplomsko deloUrška Kolenc, 2012, diplomsko delo Ključne besede: NATO, Ustanovna listina OZN, kolektivna pogodba, mednarodni mir in varnost, Evropska unija, OVSE, sile za hitro posredovanje, Evropska varnostna in obrambna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 2439; Prenosov: 157
Celotno besedilo (933,00 KB) |
60. |
