Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Z robotiko podprta rehabilitacija zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi
Anja Jeršan, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Možganska kap je opredeljena kot klinični sindrom, ki je posledica žariščne poškodbe možganov zaradi žilnega vzroka. Gre za akutno nevrološko motnjo ožilja z nenadnim ali hitrim pojavom znakov in simptomov. Ločimo ishemično in hemoragično možgansko kap. Najpogostejše posledice po možganski kapi so pareza, plegija, nenormalen mišični tonus, zmanjšana koordinacija, somatosenzorika, motnje govora, požiranja in motnje zavesti. Zaradi razvoja tehnologije je v rehabilitaciji prisotne vedno več robotike in robotskih naprav. Pomembno je zavedanje prednosti in slabosti pri uporabi robotike v rehabilitaciji, ter povezavo med rehabilitacijo zgornjega uda, teorijo rehabilitacije in rezultati. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematicˇnem pregledu literature, pridobljene s pomocˇjo elektronskih baz podatkov PEDro, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo devet študij s podobnimi metodami ugotavljanja učinkovitosti z robotiko podprte rehabilitacije. Rezultati so pokazali večjo učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda po možganski kapi v primerjavi s konvencionalno rehabilitacijo. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o robotiki v rehabilitaciji, in vsem, ki želijo robotiko vključiti v svojo rehabilitacijo po možganski kapi. Omejitve: Velika količina raziskav z malo preiskovanci. Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija, Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(43) str., 4 pregl., 3 sl., 40 vir. Mentor/ica (D. Georgiev), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 378; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (518,93 KB)

2.
Sodobni fizioterapevtski pristopi rehabilitacije pri otrocih s cerebralno paralizo
Zala Seifert, 2023, diplomsko delo

Opis: Cerebralna paraliza (CP) je statično oziroma psevdoprogresivno nevrološko stanje, ki prizadene otroke in je posledica poškodbe možganov, preden se možgani popolnoma razvijejo v prenatalnem ali zgodnjem postnatalnem obdobju. Obstajajo štiri glavne vrste CP, ki odražajo nenormalnosti v različnih delih možganov, njihova posledica pa so različni simptomi. Te vrste so spastična, diskinetična, ataktična in mešana CP. Zdravljenje CP vključuje fizioterapevtsko obravnavo in različne komplementarne terapije k standardni klinični terapiji. Glavni cilj fizioterapevtske obravnave je z uporabo sodobnih fizioterapevtskih metod in tehnik otroku omogočiti samostojno življenje z izboljšanjem njegovih funkcionalnih sposobnosti. Poglobljeno poznavanje razpoložljivih sodobnih metod in postopkov o rezultatih ocenjevanja cerebralne paralize nam pomaga pri rehabilitaciji otrok in doseganju boljših rezultatov. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so kombinirane fizioterapevtske terapije učinkovite pri izboljšanju gibljivosti otrok v primerjavi z eno samo tehniko rehabilitacije otrok s cerebralno paralizo. Kljub pomanjkljivi dostopni literaturi smo v diplomski nalogi s pregledom šestih raziskav preverili učinkovitost tako kombiniranih kot samostojnih metod fizioterapevtske rehabilitacije in prišli do ugotovitve, da uporaba kombiniranih sodobnih fizioterapevtskih metod rehabilitacije izboljšuje gibljivost pri otrocih s cerebralno paralizo. Oba pristopa pa navajata pozitivne rezultate pri fizioterapevtskem zdravljenju otrok s CP. Cerebralna paraliza je zelo občutljiva in spreminjajoča bolezen, ki vsakega posameznika prizadene na različen način. Ker poznamo več oblik cerebralne paralize, je za vsako stanje bolezni potrebna izbira primerne metode zdravljenja in postavitev realnih ciljev, kar bo povečalo uspešnost fizioterapije. Z uporabo kombiniranih fizioterapevtskih metod in tehnik rehabilitacije lahko otroku omogočimo izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in samostojnejše življenje.
Ključne besede: cerebralna paraliza, sodobne terapije, fizioterapija, rehabilitacija otrok, nevrorehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 06.04.2023; Ogledov: 815; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (612,25 KB)

3.
Fizioterapevtska obravnava bolnika z napredovano fazo Parkinsonove bolezni
Tina Selan, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen z zgodnjim propadanjem dopaminergičnih nevronov v črni substanci. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije bolnikov z napredovano PB. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti kateri rehabilitacijski postopki so najbolj učinkoviti in kako le ti vplivajo na motorično stanje bolnikov. Metode: Uporabili smo sistematični pregled virov domače in tuje literature. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: Sistematični pregled je pokazal, da ponavljajoče se vaje in vadba na tekalni stezi pomagajo izboljšati obseg gibanja, vzdržljivost, parametre hoje, funkcionalno dosegljive dejavnosti ter zlasti posturalno stabilnost in ravnotežje. Izkazalo se je tudi, da te vaje pomagajo zmanjšati padce in strah pred padci, kar lahko neposredno ali posredno prispeva k izboljšanju ravnotežja. Uporabnost: Predstavitev pristopov rehabilitacije pri napredovani PB z namenom zmanjšanja posledic napredovane bolezni, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov, izboljšanju diagnostike, timskega sodelovanja. Omejitve: nezaključene raziskave in raziskave, ki se na raziskovano temo ne navezujejo.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 872; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (405,52 KB)

4.
Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco
Nika Konečnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 1008; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (472,83 KB)

5.
Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacienti
Anel Sedić, 2022, diplomsko delo

Opis: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 1169; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Fizioterapevtska rehabilitacija križnih funkcij pri multipli sklerozi
Lucija Pevec, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati strokovno in znanstveno literaturo s področja fizioterapevtske rehabilitacije disfunkcije mehurja, črevesja in spolne disfunkcije s pomočjo farmakološkega zdravljenja pri pacientih z multiplo sklerozo in o njenem vplivu na kakovost življenja pacientov z MS. Načine rehabilitacije omenjenih funkcij in njihov vpliv na kakovost življenja posameznika z MS smo proučili s pomočjo strokovne in znanstvene literature. Metode: Pregled strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih baz PubMed, COBISS in SpringerLink. Ključne besede pri iskanju literature so bile naslednje: multipla skleroza (multiple sclerosis), rehabilitacija (rehabilitation), motnje (dysfunction), mehur (bladder), črevesje (bowel) in spolnost (sex). Pri izbiri literature smo upoštevali vključitvena in izključitvena merila. Rezultati: Raziskave kažejo, da je možno z vajami mišic medeničnega dna, elektrostimulacijo in s farmakološkim zdravljenjem izboljšati simptome disfunkcije mehurja, črevesja in spolne disfunkcije pri MS. Omenjena stanja zelo vplivajo na različna področja življenja oseb z MS. Uporabnost: Predstavitev ustreznih terapij za zdravljenje disfunkcije mehurja, blata in spolne disfunkcije in predstavitev kakovosti življenja pacientov z MS ter metode za izboljšanje kakovosti življenja. Omejitve: Malo raziskav s področja rehabilitacije disfunkcije črevesja, nedostopnost nekaterih člankov, različne velikosti vzorca in razlike med posamezniki, ki so bili vključeni v raziskave.
Ključne besede: multipla skleroza (MS), rehabilitacija, disfunkcija mehurja, disfunkcija črevesja in spolna disfunkcija
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2022; Ogledov: 794; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (584,41 KB)

7.
REHABILITACIJA PACIENTOV S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Luka Kretič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije oseb s Parkinsonovo boleznijo (PB). Skozi nalogo smo predstavili slabosti ter prednosti rehabilitacijskih procesov ter kako le-ti vplivajo na pacienta. Naloga se usmerja v splosno obravnavo prepoznavanja PB, kako le-ta vpliva na potek zivljenja oseb s PB ter kako ucinke bolezni zreducirati in prirediti svoja ravnanja glede na bolezen. Izpostavili smo pomen strokovnjakov ter njihove metodologije zdravljenja na področju PB.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, rehabilitacija, pacient, demenca.
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2021; Ogledov: 1562; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Uporaba transkranialne magnetne stimulacije pri rehabilitaciji bolnikov z ishemično možgansko kapjo
Saša Kač, 2021, diplomsko delo

Opis: Možganska kap je glavni vzrok invalidnosti. Gre za dolgotrajno nevrološko prizadetost pri odraslih, do katere prihaja pri do 76 % bolnikih z akutno možgansko kapjo. Sama rehabilitacija je zelo zahteven in dolgotrajen proces, brez katere ne bi mogli pacientu omogočiti boljšega in daljšega življenja z manjšo prizadetostjo. Kot obetavno orodje za klinično rehabilitacijo pacientov po možganski kapi se pojavi nova neinvazivna stimulacija možganov – transkranialna magnetna stimulacija (TMS). Gre za varno metodo z redkimi in blagimi stranskimi učinki, ki jo lahko kombiniramo z drugimi metodami. Ponavljajoča transkranialna magnetna stimulacija (rTMS) je sposobna neposrednega manipuliranja kortikalne možganske aktivnosti. V zadnjih nekaj letih jo uvrščamo, kot novo potencialno metodo za zdravljenje motoričnih funkcij, govora, požiranja in motenj pozornosti. Rezultati raziskav dokazujejo, da prihaja do pozitivnih učinkov z izboljšanjem motoričnih funkcij na hemiplegični strani, afazije, disfagije in ročnih spretnostih. Ostaja še veliko odprtih vprašanj, na katere je potrebno v prihodnjih raziskavah odgovoriti.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, transkranialna magnetna stimulacija, neinvazivna stimulacija možganov, repetitivna transkranialna magnetna stimulacija.
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 1441; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
VPLIV FIZIOTERAPIJE NA REHABILITACIJO OSEB Z MULTIPLO SKLEROZO
Ivana Zaklan, 2021, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Namen naše diplomske naloge je bil raziskati vpliv fizioterapije pri rehabilitaciji oseb z MS in ugotoviti, kako le-ta vpliva na telesno zmogljivost in kakovost življenja. Cilj naše diplomske nalog je bil, da opišemo potek MS in opredelimo težave, ki se pojavljajo pri osebah ob nastanku MS, kar smo opredelili in analizirali v teoretičnem delu naloge. Nato smo predstavili načine zdravljenja in rehabilitacije MS. Na koncu smo še s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti, kako fizioterapija vpliva na učinkovitost zdravljenja oseb z MS in kako z njo izboljšamo kakovost življenja bolnikov. Pri tem smo zastavili hipotezo, da fizioterapija izboljšuje telesno zmogljivost oseb z MS in njihovo kakovost življenja. Pridobljene podatke smo pridobili dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo dokazali, da fizioterapevtski postopki vplivajo na izboljšanje telesne zmogljivosti anketirancev, saj velika večina anketirancev (92 od 153) oz. 60 % meni, da jih občutno izboljšajo. Pri tem jim od fizioterapevtskih metod in tehnik najbolj koristijo: tehnike za raztezanje mišic, sledijo metode in tehnike za vzdrževanje in izboljšanje gibljivosti sklepov (npr. nagibne mize, oporna stojala, blazine in pasovi), ortotski pripomočki (opornice, bergle, hodulje), funkcionalno električno draženje in hidroterapija. Zanimalo nas je tudi, kako so anketiranci zadovoljni z rehabilitacijo v rehabilitacijskih centrih, kamor so napoteni. Velika večina anketirancev 124 (81 %) je odgovorila, da so zadovoljni in samo 10 (7 %) so nezadovoljni. Kot predlog izboljšav lahko povzamemo, da si anketiranci želijo izboljšanje kakovosti fizioterapevtskih postopkov (bolj oseben pristop do potreb posameznika, isti fizioterapevt, izmenjava različnih terapij, več nadzora pri pravilnem izvajanju vaj, z možnostjo lažje in težje različice vaje, več telovadbe, izboljšanje mišične moči in podaljšanje časa fizioterapije).
Ključne besede: multipla skleroza, fizioterapija, rehabilitacija in kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2021; Ogledov: 1692; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (726,99 KB)

10.
Novejši pristopi v rehabilitaciji oseb po preboleli ishemični možganski kapi
Nika Gombač, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Več kot polovica oseb, ki preživijo ishemično možgansko kap (IMK), je nesamostojnih v vsakodnevnih aktivnostih in zato potrebujejo rehabilitacijsko obravnavo. Namen diplomske naloge je proučiti novejše pristope v rehabilitaciji oseb po preboleli IMK in predstaviti njihov pomen v procesu rehabilitacije. Metode: Znanstveno in strokovno literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih zbirk Google Scholar, DiKUL, PubMed in PEDro. Rezultati: Rezultati dokazujejo, da uporaba robotike in metod neinvazivne možganske stimulacije vpliva na izboljšanje motoričnih funkcij pri osebah po IMK in podpira večjo vključitev teh pristopov v proces rehabilitacije. Uporabnost: Raziskovani pristopi so zelo učinkovita dopolnitev h klasični fizioterapevtski obravnavi oseb po IMK, kar bi lahko bilo v rehabilitaciji bolj izkoriščeno. Na ta način bi lahko še izboljšali motorično okrevanje oseb po IMK. Omejitve: Omejitev so predstavljali znanstveni viri, ki niso zajemali vključitvenih kriterijev preglednega dela.
Ključne besede: Transkranialna magnetna stimulacija, transkranialna stimulacija z direktnim električnim tokom, transkranialna stimulacija z izmeničnim električnim tokom, robotska rehabilitacija, nevrorehabilitacija, ishemična možganska kap
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2021; Ogledov: 1635; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (682,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh