21. Integracija migrantov : primer prisilnih migrantov v Republiki SlovenijiEva Černigoj, 2018, magistrsko delo Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1439; Prenosov: 42
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Brezposelnost mladih terciarno izobraženih v Goriški regiji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeAneja Marinič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno
izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve
na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična
izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki
smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar
pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv
sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik
vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in
ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz
izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo
na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec
teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene.
Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve
kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške
regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na
njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile.
Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva
proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji
prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve.
Ključne besede: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
23. Social networks as factors for innovations : doktorska disertacijaVictor Cepoi, 2018, doktorska disertacija Opis: In the new local-global interconnection, nation states are losing their influence and
legitimacy, while economic and cultural transformations are reconfiguring spatial formations.
Going in line with the global trends, regions grasp more importance in shaping the political,
economic and social environments. As a result, the regional level has an important role in
creating a proper socio-economic framework for innovation development, which is considered
one the engines of development.
Relying on the theory of Social fields, the research considers three social forces (networks,
institutions, and cognitive frames) as an alternative explanation for innovation processes, by
encompassing the aspects of different social fields on the regional level. Consequently, within
this dissertation we approach regional innovation systems as an analytical unit for exploring
innovation performance of a regional environment. As case studies, we selected seven regions
with different levels of innovation performance.
The analysis of the semi-structured interviews and the Qualitative Comparative Analysis
emphasized the social forces are a special component for explaining innovation processes in
the selected case studies. Nonetheless, the results offer insights for regional mechanisms
within the innovation performance with the focus on an approach toward innovation that is
beyond simple economics.
Ključne besede: Regional Systems of Innovations, Networks, Social Field, Social Forces, Qualitative Comparative analysis
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2020; Ogledov: 2518; Prenosov: 92
Celotno besedilo (3,40 MB) |
