71. Odnos do zdravja in bolezni v različnih kulturahTea Orožen, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kulturno ozadje ima pomemben vpliv na več vidikov posameznikovega življenja, vključno z vedenjem, religijo, prepričanji, prehranjevanjem ter odnosom do bolezni, bolečin, zdravja in zdravstvene oskrbe. Različne kulture obravnavajo zdravje in bolezen na svoj način in se nanjo različno odzivajo, kar predstavlja precejšen izziv zdravstvenemu sistemu.
Preučevali smo razlike med odnosom do zdravja in bolezni v različnih kulturah. Raziskali smo, kako kulturne razlike vplivajo na oblikovanje individualnih ter skupinskih odnosov do zdravja, vključno z razumevanjem zdravja, načinov zdravljenja, vzrokov za bolezni in preventivnih ukrepov.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo. Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, ki nam je v največji možni meri zagotavljal razumevanje in razlago običajev,
obnašanja, prepričanj ter vrednot predstavnikov različnih kultur (2 Roma, 2 Muslimana, 2 Jehovovi priči, 2 vegana) ter dvema zdravstvenima delavcema. Polstrukturirani intervjuji so bili snemani, prepisani in analizirani. Kodiranje je vključevalo pregledovanje prepisanih podatkov z namenom ugotavljanja ponavljajočih se vzorcev, tem in kategorij. Kodirane podatke smo analizirali.
Rezultati: Pri preučevanju pogledov na zdravje in bolezni v različnih kulturah nismo zaznali večjih razlik, razen pri Muslimankah in Rominjah, ki izražajo jasno preferenco po zdravstveni oskrbi s strani ženske zdravstvene delavke. Ugotovili smo velik vpliv vere na zdravstveno obravnavo – zavračanje transfuzije zaradi verskih prepričanj pri Jehovovih pričah, ne uživanje terapije med postom pri Muslimanih. Intervjuvanci so mnenja, da so zaradi svoje kulture pogosto diskriminirani. Zdravstvenim delavcem stik s pripadniki druge kulture predstavlja izziv ter področje za osebnostno in poklicno rast. Največja težava, s katero pa se srečujejo pa je komuniciranje – nerazumevanje jezika.
Razprava: Vsaka od preučevanih skupin ima svoje poglede, edinstvena prepričanja ter prakse, osredotočene na zdravje in bolezen, ki izvirajo iz njihovega verskega, kulturnega in
tradicionalnega ozadja. Celostna obravnava razlik med pripadniki različnih kultur in veroizpovedi terja od zdravstvenega osebja spoštovanje verskih in kulturnih raznolikosti ter prilagoditev zdravstvene oskrbe potrebam in prepričanjem posameznikov.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, kultura, kulturne skupine, kulturne razlike, odnos do zdravja in bolezni
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
72. |
73. |
74. |
75. |
76. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI TRANSPLANTACIJI LEDVICESara Gajšek, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice.
Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih.
Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces
je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 12
Celotno besedilo (515,71 KB) |
77. OBRAVNAVA PACIENTA S POŠKODBO GLAVE IN HRBTENICEHaris Bećirević, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejše vzroki za poškodbe glave in hrbtenice so prometne nesreče, padci, napadi, športne poškodbe in poškodbe pri delu. Zaradi hitre in pravilne obravnave pacienta na primarnem nivoju, zaradi večje laične ozaveščenosti ter zaradi pravilne in strokovne obravnave preživi vse več poškodovancev. Vloga zdravstvenih delavcev je pravilen pristop k poškodovancu, ki je usmerjen v reševanje življenja in vzdrževanje normalnih telesnih funkcij.
Metoda: V kvantitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih anket. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval medicinske sestre, ki so zaposlene v kliničnem okolju.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 250 anketirancev, vendar vsi niso odgovorili na vsa vprašanja. V raziskavi so anketiranci odgovorili, da se jih je več kot polovica že srečala s pacientom, ki je utrpel poškodbo glave (n = 159; 77 %) in hrbtenice (n = 142; 71 %). Velika večina anketirancev (n = 105; 87 %) pozna Glasgowsko lestvico kome (GCS). Skoraj vsi anketiranci (n = 110, 99 %) se strinjajo, da je potrebno pri pacientu, ki si je poškodoval glavo, opraviti tudi CT vratne hrbtenice.
Razprava: Medicinske sestre so zelo pomembne pri obravnavi pacienta s poškodbo glave in hrbtenice. S pacientom imajo prvi stik že na primarni ravni, kjer je pomembno ohranjanje življenja. Ugotovili smo, da anketirani poznajo pristop k poškodovancu po protokolu ABCDE in Glasgowsko lestvico kome (GCS). Prav tako se zavedajo pomembnosti imobilizacije pri poškodovancu in jo znajo tudi izvesti. Prav tako je ključno njihovo delo na sekundarni ravni, kjer sodelujejo pri diagnostično terapevtskih postopkih, ki so ključnega pomena za kakovostno življenje pacienta po nesreči.
Ključne besede: poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,34 MB) |
78. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI PREPOZNAVANJU POPORODNE DEPRESIJELea Kolenc, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Poporodna depresija je pri otročnicah najpogostejša duševna motnja. Dejavniki tveganja za nastanek so predhodne duševne motnje, pomanjkanje podpore s stani partnerja ali družine otročnice, slabe socialno-ekonomske razmere, nasilje nad otročnico. Simptomi poporodne depresije so različni, od prekomerne skrbi za novorojenčka do popolnega zavračanja novorojenčka, apatije, jokavosti, občutkov krivde. Zdravljenje je farmakološko ali nefarmakološko. Otročnicam v Sloveniji pripadata dva obiska patronažne medicinske sestre. Namen raziskave je ugotoviti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju poporodne depresije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani ter sintetizirani primarni in sekundarni viri. Zbrani podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni so bili pridobljeni s pregledom strokovne domače in tuje literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvanke se na svojih terenih srečujejo s poporodno depresijo, vendar ne pogosto. Večina jih meni, da pojav poporodne depresije ni pogost, dve od njih menita, da pojav narašča. V letu 2023 so štiri intervjuvanke obravnavale po en primer poporodne depresije, ena dva primera in ena nobenega. Vse intervjuvanke poznajo in uporabljajo Edinburški vprašalnik poporodne depresije za prepoznavanje poporodne depresije. Kot metodo za prepoznavanje poporodne depresije uporabljajo pogovor z otročnico. Po presoji, da ta potrebuje pomoč, se obrnejo na njenega osebnega zdravnika. Kot način zdravljenja poznajo psihoterapijo in zdravljenje z zdravili. Intervjuvane patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije in dejavnike tveganja za njen nastanek.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se vzorec intervjuvanih patronažnih medicinskih sester ne srečuje pogosto s poporodno depresijo, vendar bi bilo v smeri pogostosti srečanja patronažnih medicinskih sester s poporodno depresijo potrebno izvesti še dodatne raziskave. Glavni način prepoznavanja poporodne depresije s strani patronažne medicinske sestre je pogovor z otročnico. Pri sumu na poporodno depresijo je kontaktiranje osebnega zdravnika otročnice in ostalih strokovnjakov glavni pristop patronažne medicinske sestre. Patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije, jo znajo prepoznati, dobro poznajo dejavnike tveganja in vedo, katere otročnice so bolj ogrožene za nastanek poporodne depresije.
Ključne besede: poporodna depresija, patronažna medicinska sestra, otročnica, poporodno obdobje.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,71 MB) |
79. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA STAREJŠIH Z DEPRESIJO V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE - VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGEMaja Mežan, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Depresija je med starejšimi precej razširjena duševna motnja, čeprav velikokrat zaradi pridruženih kroničnih bolezni in upada kognitivnih funkcij ostaja neodkrita in nezdravljena. Zato je pomembno informiranje celotne populacije, da ob zaznavi prvih simptomov pri sebi ali drugem poiščejo strokovno pomoč. V ambulantah družinske medicine morajo biti takšni pacienti prepoznani, da se jim lahko zagotovita podpora in zdravljenje. Namen diplomske naloge je bil proučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi starejših z depresijo v ambulanti družinske medicine.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen strukturirani anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski in je zajemal 100 pacientov, opredeljenih v ambulanti družinske medicine na primarni ravni, starejših od 65 let, z nizko, srednjo ali visoko ogroženostjo za razvoj depresije ali z že potrjeno diagnozo. Za izvedbo ankete smo pridobili soglasje zavoda (Medicinski center Mirjam Vide Katič, dr. med., spec. spl. med.).
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da se je pri 70 (70 %) anketiranih depresija v preteklosti že pojavila, 46 (46 %) pa jih meni, da so na pojav depresije vplivali stresni dejavniki iz otroštva. 45 (45 %) starejših anketirancev čez dan pogosto opaža spremembe razpoloženja, občutek žalosti, potrtosti in jokavosti ima občasno 47 (47 %) anketirancev, medtem ko se z izgubo zanimanja in veselja do vsakodnevnih aktivnosti pogosto srečuje 40 (40 %) anketiranih. Težave s koncentracijo in spominom ima pogosto 46 (46 %) anketiranih starejših pacientov. Ugotavljamo, da ima 63 (63 %) anketirancev vedno zaupanje v medicinsko sestro, glede umirjenega in prijetnega komuniciranja medicinske sestre se je za odgovor vedno opredelilo 52 (52 %) anketiranih. S pridobljenimi rezultati potrjujemo dejstvo, da sta zaupanje in spoštljiv medsebojni odnos ključnega pomena pri obravnavi depresije pri starejših pacientih.
Razprava: Ugotavljamo pomembnost čimprejšnje prepoznave simptomov depresije, ki se pogosto ne kažejo specifično in jih zaradi pridruženih bolezni pri starejših pogosto spregledamo. S tem ko vključimo varovalne dejavnike za depresijo, se osredotočimo na dejavnike tveganja, ki jih moramo v čim večji meri izločiti iz okolja, ker negativno vplivajo na starejše, njihovo zdravljenje in ohranjanje čim boljšega duševnega zdravja. Pozitiven odnos, ki ga pacient občuti v ambulanti družinskega zdravnika, je bistvenega pomena, saj tako lažje komunicira in pokaže čustva, s tem pa ga lažje usmerimo v pravo obliko zdravljenja in ohranjanja dobrega počutja.
Ključne besede: depresija, starejši, medicinska sestra, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,92 MB) |
80. |
