11. |
12. |
13. |
14. |
15. GRADBENIŠTVO V ČASU KORONEVanesa Topalović, 2025, ni določena Opis: Pandemija COVID -19 je v letu 2020 povzročila eno največjih globalnih gospodarskih motenj v zadnjih desetletjih, ki je močno vplivala tudi na slovensko gospodarstvo. Panoga gradbeništva se je soočila z nenadnimi spremembami pri povpraševanju, prekinitvami dobavnih verig, logističnimi izzivi ter obsežnimi zaščitnimi ukrepi. Danes, z vsemi dostopnimi podatki, lahko podrobneje analiziramo, kako so se podjetja odzvala, kateri ukrepi so jim pomagali prebroditi krizo ter kateri dejavniki so prispevali k njihovi odpornosti in okrevanju. V diplomskem delu je predstavljena panoga gradbeništva v času pandemije, kjer je analizirano poslovanje dveh gradbenih podjetij in dveh trgovin z gradbenim materialom. Podatki, potrebni za analizo, so pridobljeni iz javno dostopno objavljenih letnih poročil in iz opravljenih intervjujev. Namen je analizirati poslovanje v treh ključnih letih: 2019 (pred pandemijo COVID -19), 2020 (v času pandemije) in 2022 (obdobje okrevanja po pandemiji). Analiza se konča v letu 2022, ker ta predstavlja zaključek kriznega obdobja COVID -19 in hkrati omogoča oceno hitrega okrevanja panoge. To smo naredili z opravljeno vodoravno analizo računovodskih izkazov ter opravljenimi intervjuji s predstavniki podjetij. Na podlagi tega smo ocenili, kako je pandemija vplivala na panogo gradbeništva.
Ključne besede: Analiza poslovanja, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, vodoravna analiza, pandemija.
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2025; Ogledov: 36; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
16. Organiziranost in implementacija državljanskega samovarovanja v Republiki Sloveniji : magistrsko deloNika Majcen, 2025, magistrsko delo Opis: Državljansko samovarovanje Republiki Sloveniji ni neznan pojav in se je izkazalo še za kako pomembno v času osamosvojitvene vojne. Po tem obdobju je njegova organiziranost malce zamrla in njegova vloga v sistemu nacionalnovarnostne politike se je bistveno zmanjšala. Danes se kažejo novi zametki boljše pravne ureditve, zlasti z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2) in Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), vendar trenutni sistem ne omogoča dobre implementacije samoorganiziranja državljanov v praksi, zato je na tem področju potrebno storiti korak naprej in sistem oplemenititi z uporabo dobrih zgodovinskih praks in izkušenj iz tujine. Trenutne geopolitične razmere v svetu in večji svetovni dogodki kažejo na to, da se tudi v Sloveniji vse bolj povečuje potreba po uporabnosti tega segmenta nacionalne varnosti, katerega pravni okvir bi bilo potrebno predrugačiti, osvežiti in prilagoditi novim razmeram. Raziskava med prebivalci je pokazala, da se ti v Sloveniji počutijo razmeroma varne, da so pripravljeni sodelovati v družbenih strukturah samopomoči in da občutijo strah in vpliv vojnih stanj ter drugih mednarodnih dogodkov v svetu, kar vpliva na njihovo percepcijo stanja varnosti. Odnos do orožja se ne sme graditi na način ohlapne zakonodaje in večje dostopnosti do njegove uporabe, zato tudi pozivanja k oboroževanju ljudi niso pravi način zagotavljanja njihove varnosti in so prej škodljive kot koristne. Državljansko samovarovanje je potrebno urediti na način, da se vključi družbeno aktivne in voljne državljane, in sicer pod mentorstvom državnih strokovnjakov za varnost, zlasti kot podsistem notranje varnosti, ki ga zagotavlja predvsem Policija. V praksi bi to za državo pomenilo večji izkoristek družbenih virov, ki so ji na voljo s svojimi člani, sredstvi in z znanjem, državljanom pa bi prineslo višjo stopnjo družbene povezanosti in usmerjeno delovanje k uporabi ukrepov kriminalne prevencije.
Ključne besede: državljansko samovarovanje, narodna zaščita, nacionalna varnost, družbena varnost, policing, dostop do orožja, vigilantizem
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 68; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,25 MB) |
17. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu : magistrsko deloTadeja Kokelj Jeršin, 2025, magistrsko delo Opis: Skozi magistrsko delo smo predstavili razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu. V magistrskem delu smo se v zaključku osredotočili na preučevanje razmerja med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu na področju zdravstva in socialnega varstva. Pri tem smo naleteli na glavni problem, in sicer da raziskav na izbrano tematiko za področje zdravstva in socialnega varstva ni. To nam je otežilo raziskavo, zato smo iskali podobnosti in razlike v splošnih načelih. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu je v Sloveniji v slednjih določbah točno določeno. Tako ZKolP in ZDR-1, ki sta tudi osnova za sestavo kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva, natančno določata, v katerih primerih je možno pravice delavcev urediti ugodneje ali manj ugodneje. Ugotovili smo tudi, da imamo v RS delovnopravno ureditev dobro urejeno. Delovnopravno ureditev Slovenije smo primerjali z Italijo in Veliko Britanijo. Slovenija ima podobno pravno ureditev kot Italija, se pa slovenska delovnopravna ureditev močno razlikuje od delovnopravne ureditve v Veliki Britaniji. Poklici v zdravstvu in socialnem varstvu se razlikujejo od drugih poklicev. Poleg zakonov in predpisov o zaposlovanju morajo zdravstveni in socialni delavci upoštevati še številna pogajanja, da lahko izboljšajo delovne pogoje. Obsežna uporaba delovnopravne zakonodaje pa lahko postopoma oslabi upoštevanje kolektivnih pogodb, zakonov, smernic in predpisov na področju zdravstva in socialnega varstva.
Ključne besede: zakon, kolektivna pogodba, kolektivno pogajanje, zdravstvo, socialno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 55; Prenosov: 0
Celotno besedilo (734,03 KB) |
18. Vloga kulinarike v diplomaciji : magistrsko deloMirjam Hočevar Zdešar, 2025, magistrsko delo Opis: Kulinarika je široko področje, ki izraža kulturno identiteto posameznika ali skupnosti in povezuje tradicionalne vrednote s sodobnimi kulinaričnimi trendi. V mednarodnem okolju kulinarika kot orodje mehke moči presega zgolj prehranjevalne navade in se tesno prepleta z diplomacijo. Nacionalne jedi imajo v diplomaciji ključno vlogo, saj državam omogočajo vzpostavitev stikov na formalni ali neformalni ravni ter prispevajo k izboljšanju bilateralnih odnosov. Posebej male države, ki niso mednarodno prepoznavne, lahko nacionalne jedi uporabijo kot orodje za krepitev svoje mednarodne identitete in utrjevanje političnih vezi. Kulinarika je orodje mehke moči za izražanje nacionalne identitete, zgodovinske kontinuitete in vrednot, kar državam omogoča učinkovitejše komuniciranje in navezovanje stikov. Na kulinaričnih dogodkih, uradnih večerjah in državnih banketih ima pomembno vlogo pri oblikovanju mednarodne podobe države, saj omogoča neposreden stik med predstavniki različnih narodov. Slovenija in Bavarska uspešno izkoriščata svojo kulinarično dediščino, saj v protokolarne menije vključujeta domiselno interpretirane nacionalne jedi, ki ob pomembnih srečanjih pustijo osebno noto. S tem prispevata k izboljšanju bilateralnih odnosov in povečanju mednarodne prepoznavnosti. Z izbiro nacionalnih jedi imajo države priložnost, da na nevsiljiv način okrepijo svojo prepoznavnost in oblikujejo bolj pozitivne diplomatske vezi. Hrana omogoča izmenjavo tradicij, vrednot in okusov. Dogodki, ki se odvijajo ob skupnem uživanju v nacionalnih jedeh, pripomorejo k večjemu razumevanju in povezanosti. To posledično spodbuja učinkovitejše sodelovanje ter odprtost, spoštovanje in prijateljski odnos.
Ključne besede: diplomacija, bilateralna diplomacija, mehka moč, diplomatski protokol, kulinarika, nacionalne jedi
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 74; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,17 MB) |
19. Vloga in vpliv Ivana Krambergerja pri osamosvojitvi Republike Slovenije : magistrsko deloIvan Kramberger, 2025, magistrsko delo Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 52; Prenosov: 0
Celotno besedilo (803,97 KB) |
20. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji : magistrsko deloGregor Ivanušič, 2025, magistrsko delo Opis: Vojna grobišča so pomembna mesta kolektivnega spomina in opomina na vojne ter povojno nasilje, ki je zaznamovalo različna zgodovinska obdobja. Skrb za njihovo ohranjanje ter dostojen pokop posmrtnih ostankov ni le del varovanja kulturne dediščine, temveč tudi izraz moralne in družbene odgovornosti. Predstavljajo spoštovanje do umrlih in pravico do urejenega ter pietetnega mesta pokopa žrtev. Slovenija je bila zaradi svoje geografske lege pogosto prizorišče vojaških spopadov, kar se odraža v izjemni razširjenosti vojnih grobišč. Na severnem Primorskem prevladujejo pokopališča iz prve svetovne vojne, medtem ko so grobišča druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja prisotna skoraj v vsakem kraju. Posebno poglavje predstavljajo prikrita povojna grobišča, katerih je na slovenskem ozemlju evidentiranih več kot 800. Ta se pogosto nahajajo na težko dostopnih krajih, kot so kraške jame, brezna in gozdovi, kar njihovo urejanje dodatno otežuje. Država ima dolžnost skrbeti za vojna grobišča, kar izhaja tudi iz spoštovanja ustavne pravice do človekovega dostojanstva – pravice, ki velja tudi po smrti. Vzdrževanje teh krajev presega zgodovinski vidik, saj ima pomembno vlogo v sodobni demokratični družbi ter temelji na pravnih in etičnih načelih. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč ima tudi ključno vlogo v okviru tranzicijske pravičnosti, ki vključuje pravico do resnice, odgovornosti, sprave in trajnega miru. Gre za proces, ki omogoča prehod iz obdobja kršitev človekovih pravic v obdobje demokracije in pravne države. Upravljanje vojnih grobišč je zato eno ključnih orodij tranzicijske pravičnosti, saj prispeva k razumevanju zgodovine, družbenemu soočenju s preteklostjo in doseganju sprave. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč je interdisciplinaren in občutljiv proces, ki zahteva strokoven, zakonit in nepristranski pristop. Za učinkovito upravljanje je ključno sodelovanje različnih strok, kot so zgodovinska, arheološka, antropološka, forenzična, pravna in družboslovna. Prav tako je pomembna vključitev javnosti, svojcev in civilne družbe, ki lahko prispevajo k večji transparentnosti in verodostojnosti procesa. Le celosten, vključujoč in spoštljiv pristop lahko zagotovi dolgoročno varstvo vojnih grobišč in krajev spomina.
Ključne besede: grobišče, vojno grobišče, vojaško grobišče, prikrita vojna grobišča, vojaško pokopališče, žrtve vojn, tranzicijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 52; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,62 MB) |
