1. Neenakopravnost na podlagi spola v športu : magistrsko deloMaruša Izlakar, 2024, magistrsko delo Opis: Neenakopravnost v športu je danes vse bolj prepoznana in dobiva vse večji pomen. Kaže se na različnih področjih v športu predvsem glede na spol. S tem pa je povezana tudi neenakopravnost glede financiranja ženskega športa. Neenakopravnost žensk se ne konča zgolj pri financiranju, vendar se nadaljuje tudi pri pogodbenih klavzulah, vezanih na nosečnost ter pri preverjanju spola. Dekleta so že v osnovi obravnavana diskriminatorno, ko pride do vključevanja v šport, saj imajo manj možnosti kot fantje. Kasneje se to nadaljuje tudi v srednjih šolah, predvsem v ZDA, kjer imajo dekleta manjše možnosti za športne štipendije, ki dolgoročno vplivajo na položaj žensk v družbi. Niso pa neenakopravno obravnavane zgolj športnice, temveč se ta neenakopravnost razteza tudi na trenerke in ženske na vodilnih položajih v športnih organizacijah. Vsaka izmed držav se s takšno enakopravnostjo spopada na svoj način. ZDA so ena izmed tistih držav, ki so v ta namen sprejele Title IX, medtem ko v EU takšnega načina spopadanja z neenakopravnostjo ne poznamo. V EU se z njo spopadajo države na nacionalni ravni v skladu s strategijami in usmeritvami EU. Na splošno je neenakopravnost zaščitena v EKČP, ne poznamo pa specifične zakonodaje s področja športa, ki bi naslavljala neenakopravnost na enak način kot Title IX.
Ključne besede: neenakopravnost, športno pravo, spol, financiranje, nosečniške klavzule, preverjanje spola
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (570,56 KB) |
2. Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika : doktorska disertacijaŽan Marinkovič, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija z naslovom Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika obravnava nedovoljene snovi v športu s pravnega vidika. Sprva je predstavljena dejanska problematika, ki je povezana z omenjenimi prepovedanimi sredstvi. Disertacija se primarno osredotoča na rekreativni vidik dopinga oziroma uporabe nedovoljenih snovi v športu. Zaradi lažjega razumevanja so deloma razjasnjene tudi ureditve nedovoljenih snovi v športu v izstopajočih športnih zvezah. Kot protiutež za primerjavo so delno obravnavane tudi ureditve klasičnih drog. Osrednji predmet raziskave je raziskan z normativno-dogmatično metodo, s pomočjo katere raziskujemo domače pravne norme. V nadaljevanju je uporabljena primerjalno-pravna metoda, saj je predstavljen pregled različnih pravnih ureditev v tujini. S to metodo so bile raziskane in ugotovljene majhne, a pomembne, odločilne razlike. S sociološko metodo raziskovanja je bilo izvedenih nekaj intervjujev (s tekmovalcem bodibildinga in uporabnikom nedovoljenih snovi v športu, z izvedencem dopinške stroke, z zaposlenim institucije DrogArt). Z vrednotenjsko metodo je raziskana moralna spornost uporabe nedovoljenih snovi v športu in odziv javnosti. Uporaba zgodovinske metode prikaže razvoj nedovoljenih snovi v športu čez čas in kako so temu sledile pravne ureditve. Nazadnje je uporabljena še metoda statistične analize podatkov. S to so preučeni podatki števila uporabe prepovedanih substanc in njihova spornost oziroma oporečnost. Namen raziskave je bil predstaviti problematike nedovoljenih snovi v športu, raziskati nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika s poudarkom na izstopajočih ureditvah, ustreznost WADA seznama za uporabo v kazenskem pravu, ugotoviti podobnosti in razlike med nedovoljenimi snovmi v športu s klasičnimi drogami. Rezultati doktorske disertacije pojasnjujejo njeno izvirnost in uporabnost. Disertacija predlaga nekaj koristnih sprememb pravne ureditve na področju nedovoljenih snovi v športu, in sicer: lažji dostop do nadomestne hormonske terapije v Sloveniji, predlog inkriminacije prepovedanih postopkov v športu, ki jih opredeljuje priloga I konvencije enotno na področju EU, vsakoletni sprejem WADA seznama v notranje pravo. V nadaljevanju je predlagana ločitev nedovoljenih snovi v športu in klasičnih drog po nevarnosti in učinkih. Nedovoljene snovi v športu bi morale biti urejene kot privilegirano kaznivo dejanje. Predlagana je tudi uzakonitev mejnih vrednosti (kdaj gre za večjo količino) nedovoljenih snovi v športu. Nazadnje doktorska disertacija potrdi, da je potreben večji nadzor nad prehranskimi dodatki.
Ključne besede: nedovoljene snovi v športu, WADA seznam v kazenskem pravu, doping, prehranski dodatki, 186. člen KZ-1, prepovedane droge
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Dilema digitalne suverenosti Evropske unije : magistrsko deloZlatko Marinič, 2023, magistrsko delo Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 431; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Pravica do življenja v času epidemije v slovenski družb : magistrsko deloTjaša Pucelj, 2023, magistrsko delo Opis: Izbruh epidemije koronavirusa je prinesel izredno stanje in države po svetu postavil pred velik preizkus. Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Na hitro širjenje okužb so se države odzvale z uvedbo zajezitvenih ukrepov, katerih namen je bil čim hitreje in čim učinkoviteje preprečiti širjenje novega virusa, preprečiti razpad zdravstvenih sistemov, predvsem pa rešiti čim več življenj. V središču so bile človekove pravice, še posebej pravica do življenja, saj je bila ta najbolj ogrožena. Ukrepi, ki so jih v času izrednega stanja sprejele države, so morali imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa so morali biti sorazmerni in časovno omejeni, saj se negativni učinki kateregakoli posega v človekove pravice in temeljne svoboščine stopnjujejo glede na čas trajanja. Magistrsko delo se osredotoča na situacijo v Sloveniji in na pravico do življenja v času epidemije. Opredelitvi pravice do življenja ter analizi pravne ureditve tako v slovenskem kot mednarodnem pravnem redu sledi retrospektiva dogodkov in okvirni pregled ukrepov zakonodajne ter izvršilne oblasti, ki so bili sprejeti s ciljem preprečitve širjenja okužb in zavarovanja javnega zdravja. Predstavljene so tudi zakonske možnosti, ki omogočajo sprejemanje zajezitvenih ukrepov. Na koncu so analizirane tri odmevnejše odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v času epidemije koronavirusa, sledi pa jim analiza ločenih mnenj ustavnih sodnikov.
Ključne besede: epidemija, koronavirus, pravica do življenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sorazmernost, načelo legalitete
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 31
Celotno besedilo (920,68 KB) |
5. Odškodninska odgovornost ob nastanku poškodbe pri športu : magistrsko deloNik Šabec, 2023, magistrsko delo Opis: Poškodbe so za šport in njegove udeležence nekaj povsem običajnega. Z njihovim nastankom posamezniku vedno nastane določena škoda, zaradi česar se v tovrstnih situacijah vselej postavi vprašanje, kdo oz. če kdo je za nastalo škodo odškodninsko odgovoren. Prav zaradi narave športa naj bi odškodninska odgovornost za poškodbe pri športu predstavljala bolj izjemo kot pravilo, saj bi bili v nasprotnem primeru posamezniki demotivirani za športno udejstvovanje, prav tako bi v tem primeru šport sam po sebi izgubil svoj smisel in atraktivnost. Vsak šport ima določene specifike, posamezniki pa lahko v športu sodelujejo v različnih vlogah, zaradi česar so lahko odškodninska razmerja za poškodbe pri športu različna. V osnovi jih je mogoče razdeliti na dve skupini primerov, in sicer na medsebojno odškodninsko odgovornost športnikov in na odškodninsko odgovornost organizatorjev športnih prireditev ter upravljalcev športne opreme. Velikokrat se zgodi, da poškodovani udeleženci športne aktivnosti tudi sami prispevajo k nastanku poškodbe z neupoštevanjem navodil organizatorja ali z neustrezno uporabo športne opreme ipd. Namen in cilj magistrskega dela sta zato podrobno preučiti ureditev odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu na nacionalni ravni in na enem mestu povzeti vse ključne aspekte oziroma elemente področja odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, poškodba pri športu, protipravno ravnanje športnika, odgovornost organizatorja, soprispevek oškodovanca
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 37
Celotno besedilo (749,36 KB) |
6. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko deloAnja Soderžnik, 2023, magistrsko delo Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 67
Celotno besedilo (3,46 MB) |
7. Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih (HIV in COVID-19) : magistrsko deloAna Oblak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih HIV in COVID-19 smo se poskušali dotakniti vsebin, povezanih s stigmo in diskriminacijo pri aktualni nalezljivi bolezni COVID-19 in HIV oziroma zakaj sploh prihaja do omenjenega pojma. Skušali smo se sklicevati na domače in tuje doktrine, pravne vire ter tudi na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer gre v ospredju za soočanje s stigmo in diskriminacijo. Z raziskavo bomo poskušali ugotovili, kaj je potrebno še narediti, da bi bil dostop do zdravstvenih storitev za vse enakovreden in da ljudje, ki se počutijo stigmatizirani, ne bi imeli tega strahu. Med drugim tudi strahu pred samim testiranjem. Nenazadnje tudi testiranje na koronavirusno bolezen daje določene stigme pred, med in po ozdravitvi. »Odvzame« se jih iz družbe, se jih izolira in s tem posledično postavi v drugačen položaj. Pri nekaterih strah izhaja že iz ugotovitve/potrditve, da so pozitivni na COVID-19. Verjetno se jim ob omenjenem poraja veliko vprašanj, na katere kljub vsemu nimajo odgovora. Nenazadnje gre tukaj tudi za nek psihološki vidik. Vsled temu je bila skozi celotno delo pozornost usmerjena v zgodovinski potek in razvoj nalezljivih bolezni, saj nas je zanimalo, ali sta si omenjeni nalezljivi bolezni podobni, obstajata kakšni sinergiji, povezavi. Zanimalo nas je tudi, kakšne so razlike med dvema nalezljivima boleznima HIV in COVID-19 in ali je stigma bolnikov z nalezljivo boleznijo obravnavana enako kot v preteklosti. Osredotočili smo se na spremljanje zakonske ureditve treh EU držav (Španija, Francija, Nemčija) in naredili analizo spremljanja okuženih ljudi s HIV. Zanimalo nas je, ali se trend obolelih zvišuje ali znižuje oziroma kako je poskrbljeno za ljudi, ki se soočajo z nalezljivo boleznijo.
Ključne besede: HIV, COVID-19, nalezljive bolezni, stigma, diskriminacija
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,64 MB) |
8. Umetna inteligenca in človekovo dostojanstvo : diplomsko deloMIhajela Črnko, 2023, diplomsko delo Opis: Človekovo dostojanstvo kot širok pojem in temeljna vrednota je v zakonodaji zaščiteno prek številnih posrednih in neposrednih mehanizmov. V povezavi z umetno inteligenco se pojavlja vprašanje, kako to temeljno vrednoto ustrezno zaščititi, kar je temeljna predpostavka diplomske naloge. Z deskriptivno in analitično metodo to delo podaja pregled literature in posnetek stanja trenutnih prizadevanj za regulacijo umetne inteligence, vključitev ustrezne zaščite človekovega dostojanstva v teh predlogih in njegovo vključenost v nezavezujočih aktih mednarodnopravnih organizacij. Na podlagi analize primerov uporabe umetnointeligenčnih sistemov v upravnopravnih postopkih utemeljuje, da zaradi tehnoloških omejitev sistemov umetne inteligence na področju nepristranskosti in preglednosti obstajajo potrebe po zaščiti človekovega dostojanstva z zakonodajnim okvirom, kot je Akt o umetni inteligenci, ki je trenutno v postopku sprejetja. Analiza obstoječih problemov in prizadevanj kaže na dodatno potrebo po vključitvi deležnikov iz pravnih in računalniških znanosti. Hkrati je, glede na čas pisanja tega dela, ko je potencial aplikacij umetne inteligence v porastu, potrebna raziskava in razprava o vključitvi človekovega dostojanstva v pravne okvire v njihovih temeljih neposredno, ne zgolj posredno prek etičnega razvoja in uporabe umetne inteligence. Posebej je nujen kritičen pogled na uporabo umetnointeligenčnih rešitev v postopkih javne uprave in sodstva.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, umetna inteligenca, človekove pravice, mehko pravo, zakonodajni predlog
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 723; Prenosov: 102
Celotno besedilo (516,65 KB) |
9. Kritična ocena dela velenjskega CSD v primeru odvzema dveh dečkov : diplomsko deloTina Ceglar, 2023, diplomsko delo Opis: »Odvzem otroka staršem in posledična namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice.« Diplomsko delo se osredotoča na dogodke dne 30.3.2016. Mladoletna dečka, stara tri in pet let, sta bila iz vrtca odpeljana v rejništvo k neznani družini. V vrtec ju je zjutraj pripeljala babica, pri kateri sta živela od 25.12.2015. njuno mati je oče za božič ubil. Odvzem otrok, ki ga je izvršil Center za socialno delo Velenje, in namestitev v neznano rejniško družino sta tako sprožila vrsto sodnih postopkov, nekateri trajajo še danes. Naloga in namen predmetnega diplomskega dela sta podati kritično oceno zgoraj opisanega odvzema, ki ga je izvedel CSD Velenje. Temo bom raziskovala z vidika kvalitativnih metod, osredotočila pa se bom na analizo sekundarnih virov. Kot raziskovalna vprašanja, ki predstavljajo rdečo nit celotne pripovedi, sem postavila vprašanje o zakonitosti dotičnega odvzema, ki je bil v pristojnosti CSD Velenje, njegovo nujnost v tem določenem primeru, urejenost rejništva z vidika namestitve otrok pri starih starših pri nas in aktualno dogajanje v zadevi. V zaključnem delu naloge podajam odgovore na zastavljena vprašanja, do katerih sem prišla z lastnim delom in raziskovanjem virov, tako v teoretičnem kot v praktičnem delu diplomske naloge.
Ključne besede: družinsko življenje, rejništvo, otroci, stari starši, Center za socialno delo Velenje
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 543; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,03 MB) |
10. Možnost sprejema slovenskega zakona o skrbnem pregledu dobavnih verig : magistrsko deloSnježana Barišić, 2023, magistrsko delo Opis: Živeti dostojno življenje pomeni živeti brez revščine in opravljati dostojno delo. To so temeljne človekove pravice in bi morale biti spoštovane po vsem svetu, tudi v dobavni verigi podjetij, a žal vedno ni tako. Iz tega razloga so sprejete mednarodne konvencije, sporazumi, deklaracije o varstvu človekovih pravic. Združeni narodi so sprejeli Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, OECD je prav tako sprejel več smernic, ki narekujejo gospodarskim družbam kako poslovati in spoštovati človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic pomeni, da je treba preverjati tudi svoje dobavne verige, ali spoštujejo človekove pravice, da tudi ne škodujejo okolju, zato se je pojavila ideja skrbnega pregleda dobavnih verig. Nekatere države so že sprejele zakone o skrbnem pregledu na nacionalni ravni, npr. Nemčija in Francija. Tudi Evropska unija je po obsežni študiji ugotovila, da bo potrebno sprejeti enotno zakonodajo na tem področju. V sklopu tega je bila predlagana direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in sprememb Direktive (EU) 2019/1937. V pričujoči nalogi se sprašujemo o možnostih, da Slovenija sprejme svojo zakonodajo glede skrbnega pregleda dobavne verige. To bi bilo po eni strani razumljivo po sprejetju Akcijskega načrta, ki ga je Slovenija sprejela na podlagi Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Po drugi strani pa ugotavljamo, da glede na to, da proces predlagane evropske direktive dobro napreduje, bi bilo za državo, kot je Slovenija, razumno, da se osredotoči, da vpliva na oblikovanje le-te; in se pri tem zavzame za rešitve, ki predvsem malim in srednje velikim podjetjem prinašajo karseda malo dodatnih stroškov ter uvajajo enostaven sistem. Po sprejetju direktive v EU pa Slovenija prilagodi svoj pravni red tako, da bo dosegala cilje direktive. Ker se tako Direktiva, kot tudi slovenski Akcijski načrt, naslanjata na Smernice Združenih narodov, ocenjujemo, da to ne bo zahtevna naloga. Ta bo veljala za celotno Evropsko unijo in bo skozi moč evropskega gospodarstva lahko pomembno vplivala na doseganje višjih standardov človekovih pravic v tretjih državah in v dobavnih verigah vsepovsod po svetu.
Ključne besede: človekove pravice, gospodarstvo, skrbni pregled, dobavne verige, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 60
Celotno besedilo (929,54 KB) |
