31. Sovražni govor : analiza sodne odločbe VSRS in ESČPMatic Mlakar, 2020, diplomsko delo Opis: Skozi diplomsko delo je raziskana problematika glede sovražnega govora, ki je trenutno eden najbolj zahtevnih izzivov za razrešitev v danajšnjem svetu. Na začetku so opisane razlike stereotipov, predsodkov, diskriminatornih predsodkov in diskiminacije. Vsi našteti so pomemben ključ za lažje razumevanje pojava sovražnega govora. Podrobneje je povzeto, kje vse je reguliran sovražni govor tako posredno kot neposredno po nacionalnih in mednarodnih določbah. Sam temelj demokracije predstavlja svoboda do izražanja misli, vere, vesti in idej, zato so določbe jasne, da je prepovedano javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kljub jasnim določbam se svet razvija s svetlobno hitrostjo in pravzaprav še ni urejeno vsako področje, ki je nujno za razrešitev oziroma omejitev sovražnega govora. Družbo v vsakem prelomnem obdobju zaznamuje neko pomembno vprašanje, naše je ureditev sovražnega govora, kar lahko v posledici pripelje do močno preoblikovane demokratične družbe. V diplomskem delu je tako analizirana sodba Vrhovnega sodišča, kot tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, katera je nujna analize, saj lahko takšna odločitev sodišča pusti hujše posledice za nadaljnji razvoj svobodne in strpne demokratične družbe.
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2021; Ogledov: 1710; Prenosov: 179
 Celotno besedilo (341,09 KB) |
32. |
33. Nastanek države v mednarodnem pravu : magistrsko deloPolona Mlakar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo sistematično obravnava montevidejske kriterije za nastanek države, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o nastanku države. Poleg klasičnih montevidejskih kriterijev, osnovanih na načelu učinkovitosti, smo obravnavali tudi dodatne relevantne kriterije. Podrobneje smo proučili dodatni kriterij priznanja, razlike med deklaratorno ter konstitutivno teorijo in učinke kolektivnega (ne)priznanja. Obravnavali smo tudi razmerje med državnostjo in samoodločbo. O tej smo ugotavljali, ali jo uvrščamo med pravice ali načela. Z deduktivno-analitično metodo smo tako ugotovili, da nastanek države spada na področje mednarodnega prava, razen nekaterih izjem v povezavi s tem. Deskriptivna metoda nam je koristila za opis vseh kriterijev v povezavi z nastankom države, uvrščanje samoodločbe ter za opis mednarodnopravnih pogojev za nastanek države. Prav tako smo z opisno metodo proučili načine nastankov držav in entitet s posebnimi statusi. S primerjalno-pravno metodo smo utemeljili, kateri kriteriji za nastanek države so bili uporabljeni na konkretnih primerih. Z zgodovinsko metodo pa smo si kronološko prikazali uporabo kriterijev in drugih institutov na konkretnih primerih, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na podlagi uporabljenih metod smo tako nazorno prikazali, da je kljub pravno določenim kriterijem včasih težko določiti, kdaj država dejansko nastane, se nadaljuje ali izumre. Proces nastanka držav tako še vedno ni popolnoma zaključen, kar je zanimivo za prihodnost obstanka države kot subjekta mednarodnega prava.
Ključne besede: montevidejski kriteriji, nastanek države, državnost, mednarodno javno pravo, načelo učinkovitosti
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 2609; Prenosov: 187
Celotno besedilo (795,30 KB) |
34. Načrtovanje rasti podjetja Lesgam, s.p.Tina Mlakar, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava podjetje Lesgam, s. p., ki se ukvarja s proizvodnjo manjših lesnih izdelkov. Cilj diplomskega dela je pregledati in analizirati dosedanje delovanje podjetja in na podlagi analiz preučiti možnosti za nadaljnjo rast in razvoj podjetja.
Pri ugotavljanju zunanjih in notranjih dejavnikov smo si pomagali z analizami PEST, SWOT in TOWS. Nadaljevali smo z analizama MOF in RECoIL, s katerima smo analizirali obstoječe poslovanje podjetja in ocenili potencial za rast in razvoj podjetja. Za raziskavo in analizo trga smo uporabili Porterjev model petih sil, uspešnost izdelkov pa smo preverili z matriko BCG. Možne scenarije rasti smo opisali s pomočjo Ansoffove matrike, pri izdelavi marketinškega načrta pa smo si pomagali z rezultati ankete, na katero smo dobili 115 odgovorov. Na koncu diplomskega dela smo predvideli še kritična tveganja in možne rešitve.
Postavili smo hipotezo, da obstaja dovolj veliko povpraševanje po lesenih kuhinjskih pripomočkih, kar smo potrdili z anketno raziskavo. Postavili smo še drugo hipotezo, da je investicija v rast podjetja smiselna in finančno upravičena, kar smo potrdili s finančnimi kazalniki. Dodana vrednost anketne raziskave je pridobitev informacij za ustrezen marketinški nastop in možnost uporabe rezultatov pri nadaljnjem načrtovanju rasti.
Ključne besede: analiza PEST, analiza SWOT, analiza MOF, analiza RECoIL, Porterjev model petih sil, Ansoffova matrika, matrika TOWS.
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2019; Ogledov: 2511; Prenosov: 221
Celotno besedilo (2,03 MB) |
35. Ustavni položaj sodstva v slovenskem pravnem sistemu in institut t. i. "exceptio illegalis" : diplomsko deloMaša Mlakar, 2019, diplomsko delo Opis: Razmerje med upravnim pravom in sodstvom je razmerje med avtonomno izvršilno in avtonomno sodno oblastjo. Upravno pravo se opredeljuje kot državno sankcionirani sistem pravil in načel, ki pretežno kogentno urejajo pravice in obveznosti posameznikov in zasebnopravnih subjektov, ko obstaja dejansko ali potencialno nasprotje med javnim in zasebnim interesom. Teoretično gledano, se upravno pravo smatra kot javno pravo, kakor hitro se država pri svojem delovanju posluži svojih oblastnih sredstev v razmerju do posameznih subjektov (de iure imperii). Sodna funkcija v formalnem pogledu je tista funkcija, ki jo opravljajo sodni organi. V materialnem pogledu pa je funkcija sodstva predvsem v tem, da v konkretnem primeru določi, kateri predpis velja za konkreten primer, da torej primerja dejansko stanje z vsebino pravne norme. Exceptio illegalis je pravni institut, ki se opredeljuje kot pravica oz. dolžnost sodnika, da uporabi ta institut, če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral pri sojenju uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom. Poenostavljeno, podzakonskega akta ne sme uporabiti in ga mora ignorirati. Za razliko od sodnikov pa te pravice nimajo upravni organi. Pravni institut je urejen v različnih pravnih virih, gotovo najpomembnejši je Ustava Republike Slovenije, ki ta institut za sodstvo ureja v 125. členu. Za upravne organe pa je v zvezi s tem relevantna podlaga v 120. členu Ustave Republike Slovenije in v 6. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2019; Ogledov: 3614; Prenosov: 439
Celotno besedilo (884,40 KB) |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. Izogibanje dvojne obdavčitve dohodkov iz dela med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo : diplomsko deloTony Mlakar, 2015, diplomsko delo Ključne besede: davčni sistemi, davčna politika, dohodninski sistem, davčna načela, dnevni migranti, dvojno obdavčevanje, konvencija o odpravljanju dvojnega obdavčevanja, načelo davčne enakosti, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3066; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,29 MB) |
