Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko prisotnosti smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan. V prvem delu teoretičnega dela smo pozornost namenili predstavitvi zasvojenosti, ki se kot motnja odraža na več področjih posameznikovega delovanja – na možganih, mišljenju, doživljanju, presojanju, prepričanjih, vedenju ter tudi na ravni družine in širše družbe. Obravnavali smo dejavnike tveganja, posledice ter sočasnost kemične in nekemične zasvojenosti. Prav tako je predstavljen program Zavod Pelikan in njegove posamezne enote. V drugem delu teoretičnega dela pa smo pozornost namenili psihoterapevtski smeri, imenovani logoterapija, ki zagovarja, da je v življenju posameznika pomembno, da ima smisel, ki je določen z vrednotami. Prirojena volja do smisla, ki je človekovo glavno motivacijsko gonilo, človeka spodbuja, da uresniči naloge skupaj z vrednotami. Brez prisotnosti smisla posameznik trpi za bivanjsko frustracijo ali pa lahko pristane v bivanjskem vakuumu. Slednji lahko vodi v zasvojenost, agresijo ali depresijo, konča pa se lahko tudi s samomorom. Logoterapija v takem primeru klientu pomaga pri razumevanju, spoznavanju, odkrivanju in uresničevanju njegovega smisla življenja. S pomočjo vprašalnika PIL-test – lestvico življenjskih ciljev, ki sta ga razvila Crumbaugh in Maholick, in 30 sodelujočih uporabnikov Zavoda smo ugotovili, da lahko upad življenjskega smisla med drugim vodi tudi do zasvojenosti. V bivanjskem vakuumu je kar 13 od 30 uporabnikov. Raziskava je prav tako dokazala, da je razmišljanje o samomoru prisotno v večini primerov in da starost ter izobrazba ne vplivata na stopnjo občutka smisla.
Ključne besede: smisel, kriza smisla, logoterapija, zasvojenost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2020; Ogledov: 2105; Prenosov: 351
Celotno besedilo (974,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...