Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1194; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: kultura, poslovna kultura, komuniciranje, medkulturno komuniciranje, medkulturni konflikti, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 944; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture. V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem. Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te . Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh obravnavanih primerov. V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli.
Ključne besede: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1042; Prenosov: 0

Opis: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi aplikativni prispevek raziskovalnega dela. V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik, izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju.
Ključne besede: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 838; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,50 MB)