111. Aspergerjev sindrom in kognitivno vedenjska terapija : diplomska naloga visokošolskega strokovnega programa 1. stopnjeKatja Šalkovič, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti
v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom.
V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko
zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega
pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno
Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih
zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj
in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami
oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen
tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o
kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom..
V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v
uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v
tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno
vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim
sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in
čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi
pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko
navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne
ugotovitve diplomskega dela. Ključne besede: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 94 Celotno besedilo (686,59 KB) |
112. Mobbing v organizaciji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeZorica Pristov, 2015, magistrsko delo Opis: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši
družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na
delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina
raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če
želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga
raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt
ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi
aplikativni prispevek raziskovalnega dela.
V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem
proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so
predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska
kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom.
Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu
so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem
delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje
literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je
uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik,
izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju. Ključne besede: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 852; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,58 MB) |
113. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih : spletna socialna omrežja in vse bolj narcistično vedenje "Net generacije"Tjaša Peršič, 2015, magistrsko delo Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo. Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1578; Prenosov: 267 Celotno besedilo (1,28 MB) |
114. Menedžment v kulturnih organizacijah : Kulturni dom KrškoTinka Vukič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na menedžment v kulturnih organizacijah, s posebnim
poudarkom na javnem zavodu Kulturni dom Krško. V prvem delu naloge predstavljamo
teoretično-pojmovna izhodišča, ki zadevajo raziskovalno področje kulture, menedžmenta in
organizacij. Izhajamo iz predpostavke, da je za delovanje kulturnih organizacij, ki delujejo
znotraj neprofitnega sektorja, nujno poznavanje in uporaba kulturnega in projektnega
menedžmenta. V empiričnem delu preučujemo delovanje Kulturnega doma Krško, kot javnega
zavoda, ki mora imeti jasno opredeljeno vizijo in dobro strategijo, s katero oblikuje politiko
organizacije ter uspešno opravlja svoje poslanstvo. Izdatki za kulturo se radikalno zmanjšujejo
na vseh ravneh, zato je v ekonomsko nestabilnih časih ogroženo financiranje vseh javnih
zavodov, predvsem tistih, ki delujejo na področju kulture, zato je za uspešno opravljanje
poslanstva pomembna trženjska usmerjenost. Zavodi so primorani pridobivati lastna sredstva
za delovanje s profitnim marketingom. Pomemben del menedžmenta v kulturnih ustanovah je
tudi upravljanje s človeškimi viri, ki predstavljajo ključen kapital za organizacijo, ki se v
kulturnih organizacijah srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Poleg tega se v magistrski nalogi
ukvarjamo tudi z vplivom državne in občinske kulturne politike na delovanje javnih zavodov v
Sloveniji. V empiričnem delu naloge so teoretično-pojmovna izhodišča konkretizirana s študijo
primera, v smislu preučevanja delovanja javnega zavoda Kulturnega doma Krško. Ključne besede: kulturni menedžment, projektni menedžment, kulturni marketing, javni zavodi, kulturni dom, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 45 Celotno besedilo (1,73 MB) |
115. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTanja Krajišnik, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 99 Celotno besedilo (1,19 MB) |
116. Moška želja po vitkih ženskih telesih : realnost ali zgolj žensko prepričanje?Damjana Šegina, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale
lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna
ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim
videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija
itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali
so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi
strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih
idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in
življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki
spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in
njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v
empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z
njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali,
kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo
oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v
mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih. Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 888; Prenosov: 85 Celotno besedilo (2,47 MB) |
117. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014 : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeRobi Brglez, 2015, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta. Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 799; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,45 MB) |
118. Življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeRobert Mihelič, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost
življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko
okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom
za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so
starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega
dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo
nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi
tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za
porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših
občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne
gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in
kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo
opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter
podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo
raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja
obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja. Ključne besede: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 890; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,07 MB) |
119. Bob Dylan in popularna kultura : magistrska nalogaPatricija Jereb, 2018, magistrsko delo Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 106 Celotno besedilo (1,50 MB) |
120. Evropsko teritorialno sodelovanje na transnacionalni ravni : magistrska nalogaNada Hozjan, 2016, magistrsko delo Opis: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se
mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše,
državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes,
bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države
članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v
razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere
bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega
instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega
sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med
različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne
perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske
kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU
in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na
vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za
skupne izzive posameznega območja.
Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so:
• usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno
omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov);
• prenos znanja;
• priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive;
• usklajevanje politik na transnacionalni ravni.
Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja
vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih
sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa
slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot
tudi po obsegu alokacije sredstev.
Ključne besede: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 44 Celotno besedilo (2,58 MB) |