151. Moralno podjetjeBogdan Jugovič, 2013 Opis: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali
definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje
moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo.
Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem
družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje
njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno
presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za
vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča
omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje.
Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska
stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih
slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost
poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj
uspešnih podjetij.
Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da
gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne
razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost
trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija.
Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni
obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in
izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi
tezi, da se etično v poslu splača.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 846; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (7,16 MB) |
152. Ocena dela in zaupanja do slovenskih institucij v boju proti korupcijiAndraž Stibilj, 2013 Opis: Diplomska naloga analizira stopnjo zaupanja in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč
slovenskih državljanov v tri najpomembnejše institucije za boj proti korupciji (sodišča,
policija in komisija za preprečevanje korupcije) ter jih primerja s samooceno predstavnikov
navedenih institucij. Sestavljena je iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu sem nakazalmetodološki načrt, ki vsebuje opredelitev uporabljenih
raziskovalnih metod, na podlagi katerih sem preverjal postavljene hipoteze, izpeljane iz
raziskovalnih vprašanj. Predstavil sem pojmovno podlago besede korupcija in vse, kar sodi
zraven tematskega področja. Najprej sem se osredotočil na definicijo besede korupcija, ki je
problematična zaradi različnosti poimenovanja med institucijami in avtorji, ki jo v svojih
delih obravnavajo. Sledijo vrste in vzroki korupcije, preprečevanje in odpravljanje korupcije,
protikorupcijske strategije ter posledice le-te. Četrto poglavje zajema izključno vsebinsko
področje korupcije v Sloveniji. Temelji predvsem na poročilu komisije za preprečevanje
korupcije, oceni možnosti razvoja korupcije v Sloveniji, ter predstavitvi slovenskih organov
in institucij za boj proti korupciji. Temu je dodana še statistika in področje prijav, pogoji
preprečevanja korupcije, ter slovenska zakonodaja, ki ureja preprečevanje korupcije.Sledi
empirični del, ki je sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave. Pri
kvantitativnem delu sem oceno dela in dejavnike zaupanja v slovenske institucije ugotavljal s
pomočjo spremenljivk iz raziskave Stališča o korupciji 2009 iz leta 2010, ki jo je izvedel
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. S pomočjo hipotez sem
ugotavljal, kako slovenska javnost ocenjuje delovanje institucij za boj proti korupciji, kateri
so dejavniki, ki vplivajo na negativno mnenje o delu institucij in na to, da je korupcija velik
problem v Sloveniji. Poleg tega me je zanimalo, kateri izmed institucij anketiranci najprej
podajo prijavo korupcije. Ko sem izvedel vse statistične analize, sem hipoteze potrdil oziroma
zavrnil, ter odgovore primerjal s samooceno dela vseh treh institucij iz kvalitativnega dela
raziskave. Tu sem opravil intervjuje s tremi predstavniki institucij, kar mi je omogočilo
dodatno širino oziroma pregled nad zastavljeno problematiko. V zaključku diplomske naloge
sem podal še sklepe in ugotovitve preverjanja postavljenih hipotez ter se opredelil do
obravnavane problematike.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: korupcija, zaupanje, dejavniki, sodišča, policija, komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,25 MB) |
153. So slabe novice dobre novice?Karin Podgornik, 2017 Opis: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar
ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost
in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno
usmerjene novice.
Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in
oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe,
vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni
smeri.
V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije,
novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter
opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji
raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane
izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize
naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva
o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim
vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen,
kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 743; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,81 MB) |
154. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?Sandi Horvat, 2014 Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1010; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,41 MB) |
155. |
156. |
157. Od humanitarne intervencije do odgovornosti zaščititiMatej Puc, 2013 Najdeno v: osebi
Ključne besede: humanitarna kriza, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi, OZN, genocid, etnično čiščenje, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, ICISS
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2923; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (279,73 KB) |
158. |
159. |
160. |
