141. |
142. |
143. Sloboda kretanja sportaša i posebnost njihovog radnopravnog statusa u Europskoj uniji : doktorska disertacijaVanja Smokvina, 2012, doktorska disertacija Ključne besede: športniki, šport, delavci, delovno pravo, delovna razmerja, športna združenja, amaterji, odnosi, Slovenija, Hrvaška, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2660; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (3,03 MB) |
144. Diplomatska zaščita pravnih oseb : magistrsko deloMarijana Jana Bambič, 2012, magistrsko delo Ključne besede: diplomatska zaščita, državljanstvo, pravna oseba, gospodarska družba, delničar, družbenik, investitor, investicija, bilateralni investicijski sporazum
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2262; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,09 MB) |
145. |
146. Mednarodni in nacionalni vidik pravice športnika do nastopa na Olimpijskih igrah : magistrsko deloNika Javornik, 2011, magistrsko delo Ključne besede: šport - športnik, olimpizem, Nacionalni olimpijski komite, Mednarodna športna zveza, Nacionalna športna zveza, mednarodna norma, domača norma, Zakon o športu, merila upravičenosti
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2018; Ogledov: 2305; Prenosov: 121
Celotno besedilo (842,66 KB) |
147. |
148. |
149. Vloga izbranih tretjih držav pri reševanju Evropske "begunske" krize : magistrsko deloMiha Žmavc, 2016, magistrsko delo Opis: Evropska begunska kriza je Evropsko unijo ujela nepripravljeno. Samo v lanskem letu se je na ozemlje Evropske unije zateklo več kot 1.150.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je imelo za posledico suspenz schengenskega režima, postavitev ograj iz bodeče žice na nekaterih notranjih in zunanjih mejah Evropske unije, uvedbo dnevnih kvot za sprejem beguncev, ter precejšnjo neusklajenost med državami članicami, glede nadaljnjih korakov pri soočanju z begunsko krizo. Reakcije nekaterih držav so bile precej ekstremne in v direktnem nasprotju z načeli Evropske unije. Hkrati se izbrane tretje države, Turčija, Libanon, Jordanija in Irak soočajo z bistveno večjim obsegom begunske krize.Glede števila beguncev na 1.000 prebivalcev izbrane tretje države razmerje Evropske unije močno presegajo in sicer Irak več kot trikrat, Turčija več kot petnajstkrat, Jordanija več kot dvainštiridesetkrat, Libanon pa kar več kot stotrikrat. Ob tem ne smemo zanemariti, da so izbrane tretje države gospodarsko neprimerno šibkejše od Evropske unije in jih zato vsak begunec sorazmerno bolj obremeni. Begunci, nastanjeni v izbranih tretjih državah pogosto živijo pod mejo revščine in imajo težave z zagotavljanjem življenjsko nujno potrebnih dobrin, hkrati pa se nahajajo v okolju, kjer so kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav. Evropska unija bi se morala z begunsko krizo soočiti v skladu z zahtevami mednarodnopravnih norm, pošteno ovrednotiti svoje zmožnosti in na osnovi tega prevzeti svoj del odgovornosti ter izbranim tretjim državam ponuditi bistveno več pomoči pri reševanju begunske krize, kot so je deležne sedaj, saj je trenutna begunska kriza zelo daleč od evropske begunske krize.
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2502; Prenosov: 152
Celotno besedilo (900,61 KB) |
150. |
