21. Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EU : magistrsko deloPrimož Pevec, 2020, magistrsko delo Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2021; Ogledov: 1593; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
22. Izvensodno reševanje delovnih sporov : magistrsko deloUrška Zabret, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava oblike izvensodnega reševanja delovnih sporov. Ker so delovni spori del vsakdanjega življenja, se jim ni moč izogniti. V delovnem okolju prihaja do raznih nesoglasij in konfliktov med delavcem in delodajalcem, kar vodi do nastanka različnih delovnih sporov. Da bi spore zatrli že v začetni fazi, se poskušajo rešiti s konstruktivnimi pogovori. Če niso bili uspešni, lahko posreduje tretja oseba v postopkih mirnega reševanja sporov. Če se udeleženci spora niso uspeli sporazumeti in soglasja ni bilo možno skleniti, se udeleženci spora še vedno lahko poslužujejo tradicionalnih oblik na sodišču. Poznamo več možnosti izvensodnega reševanja delovnih sporov, med najbolj pogostimi je seveda mediacija. Prednosti mediacije pred sodnim načinom reševanja delovnih sporov so predvsem v njeni hitrosti, nižjih stroških, in ker temelji na prostovoljnosti, zaupnosti in fleksibilnosti postopka. Po opravljenih raziskavah do spora pride predvsem iz razlogov izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sporov zaradi denarnih terjatev, zaradi plače, regresa, odškodnine zaradi neizkoriščenega dopusta in drugih razlogov. Izvensodno reševanje delovnih sporov se v Sloveniji in tudi v tujini uporablja predvsem z namenom, da se dosežejo manjše obremenitve sodišča in zmanjšajo sodni pripadi. Predvsem pa zaradi tega, ker so možnosti mirnega reševanja sporov ljudem veliko bolj prijazne oblike kot sodno reševanje.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2020; Ogledov: 2004; Prenosov: 235
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Odgovornost javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja : magistrsko deloMeta Koprivšek Tomažič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava odgovornost javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev so urejene v pogodbah o zaposlitvi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in področni zakonodaji. Odgovornost javnih uslužbencev za neizpolnjevanje ali nepravilno izpolnjevanje obveznosti ter v primerih nedopustnega ravnanja, škodljivega ali celo takšnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, je lahko disciplinska, odškodninska ali kazenska. Javni uslužbenci so zaradi posebne narave njihovega dela vezani k večji odgovornosti, skrbi za javno dobro in spoštovanju skupnih načel, določenih v Zakonu o javnih uslužbencih. Pri raziskavi in vsebini magistrskega dela so bile uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer metoda družbenega raziskovanja, metoda zbiranja informacij in metoda kompilacije, zgodovinska metoda, tudi metoda deskriptivne statistike in splošne analize. V delu prevladuje deduktivni pristop. Ugotovljeno je bilo, da nepopolna oziroma nedokončana zakonska urejenost obravnavanega področja in zadržanost pri ureditvi in uporabi možnosti, postopkov in ukrepov v primeru pojava nedopustnega ravnanja pri delu ali v zvezi z delom in kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v praksi nista tako močna dejavnika, da bi bistveno vplivala na kakovost dela javne uprave. Ne vplivata pa niti na vzvode in ukrepe v primeru vprašanj disciplinske, odškodninske ali kazenske odgovornosti. Namen raziskave je pripraviti celovit pregled odgovornosti javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, s predstavljenimi vsemi instituti, ki se navezujejo na to področje, in prikazom stanja obravnavanega področja v praksi. Ugotovitve raziskave je mogoče uporabiti za vsa nadaljnja raziskovalna dela in tudi kot vir informacij oziroma nekakšen priročnik za zaposlene v javni upravi.
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2019; Ogledov: 2874; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,30 MB) |
24. Vpliv uporabe modela CAF v Upravni enoti Trbovlje : magistrsko deloAnica Kirn, 2019, magistrsko delo Opis: Tema predmetnega magistrskega dela obravnava vpliv uporabe modela CAF (Common Assessment Framework ali Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju) na kakovost dela, zadovoljstvo zaposlenih in zadovoljstvo uporabnikov. Zaradi zavedanja o pomembnosti stalnega izboljševanja delovanja organizacij javnega sektorja so se oblikovali različni standardi oziroma pristopi k zagotavljanju njihove kakovosti. Model CAF je brezplačno orodje za celovito obvladovanje kakovosti. Sestavljen je iz devetih meril, kjer prvih pet obravnava značilnosti dejavnikov organizacije, štirje pa rezultate, ki se dosegajo na področju državljanov, zaposlenih in celotne družbe. Samoocenjevanje nima vpliva na razvoj javne uprave in ne prinaša dodane vrednosti raziskovanja, v kolikor organizacija s primerjavo in analizami pridobljenih podatkov ne povzame ključnih ugotovitev in na podlagi pridobljenih podatkov ne izdela akcijskega načrta izboljšav, ki jih v nadaljevanju tudi izvede. Izsledki raziskav v magistrskem delu kažejo na dejansko povezanost samoocenjevanja po modelu CAF z zadovoljstvom zaposlenih in zadovoljstvom uporabnikov v obravnavani upravni enoti. Poleg tega je razviden pozitiven prispevek vodstva in aktivno delo skupine za promocijo zdravja na delovnem mestu k zadovoljstvu zaposlenih. Aktivno vključevanje zaposlenih v procese izboljšav, ustvarjanje predlogov za izboljšave in iskanje predlogov za inovativne rešitve, ki vodijo k optimizaciji delovnih procesov ter učinkovitejšemu delovanju organizacije, zagotavlja zadovoljstvo zaposlenih, ki se posledično prenaša na uporabnike. Kljub doslednemu upoštevanju varčevalnih ukrepov in nenehnemu zmanjševanju števila zaposlenih, upravni enoti uspeva zagotavljati kakovostno in hkrati zakonito opravljene predpisane naloge ter zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2019; Ogledov: 2799; Prenosov: 295
Celotno besedilo (1,40 MB) |
25. (Ne)učinkovitost javne uprave v mestu Maribor : magistrsko deloIgor Jaklin, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je na podlagi pregleda domače in tuje strokovne literature s področja javne uprave in dejavnikov, ki vplivajo na njeno učinkovitost, opraviti empirično raziskavo. S pomočjo spletnega anketiranja so bile na področju Upravne enote Maribor opravljene kvantitativne raziskave o delovanju Upravne enote Maribor in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Maribor ter o mnenju zaposlenih na Upravni enoti Maribor. Na osnovi rezultatov, pridobljenih iz raziskave, smo ugotovili, da na Upravni enoti Maribor v upravnih stvareh iz državne pristojnosti z odločanjem na prvi stopnji zagotavljajo uporabnikom hitre in kakovostne storitve. Rezultati raziskave so pokazali, da so javni uslužbenci na Upravni enoti Maribor zadovoljni s svojo zaposlitvijo in pogoji dela, kar je posledica sistematičnega vodenja v povezavi z dobrimi praksami, ter da javni uslužbenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Maribor, pri svojem delu ravnajo strokovno in so empatični do strank. Prikazali smo tudi, da med upravnimi enotami obstajajo velike razlike med številom zaposlenih in količino dela, ki ga zaposleni opravijo. Gre za neenakomerno porazdelitev števila zaposlenih javnih uslužbencev glede na količino dela, ki ga ti opravijo. Neenakomerna obremenitev zaposlenih lahko vodi v nezadovoljstvo, stres, izgorelost itd. Navedenim dejavnikom bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti.
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2019; Ogledov: 2319; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,06 MB) |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. |
