Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Leto 2020 je zaznamovala pandemija smrtno nevarne in hudo nalezljive bolezni covid-19, v kateri se je znašel ves svet. Drţave so se spopadale z različnimi izzivi, a z istim namenom, da bi zaščitile ţivljenje in zdravje prebivalcev. Zatekale so se k različnim ukrepom, s katerimi so ţelele preprečiti širjenje nalezljive bolezni oziroma jo zajeziti. Ti ukrepi pa, kot se je izkazalo, niso bili vedno razumni, potrebni in zakoniti ali celo ustavni. Ne glede na to, da so ustavna sodišča opozarjala na to neustavnost in nezakonitost, je bilo v dveh letih, odkar traja širjenje te nalezljive bolezni, videti, da ne zakonodajalcu ne izvršilni oblasti ni do tega, da bi se kaj spremenilo, popravilo in izboljšalo. Ves svet se zanaša na prehitro razvito in s pogojnim dovoljenjem odobreno gensko terapijo, katere posledic in stranskih učinkov ne pozna še nihče. Obvezno nošenje mask, testiranje, kovidna potrdila in cepljenje, karantene, zapiranje gostinskih obratov, zapiranje javnega ţivljenja, vse to je postalo naš vsakdan, vendar še vedno ni videti ne konca pandemije in ne ukrepov. Človekove pravice so temelj vsake demokratične drţave. Večinoma so urejene ţe v ustavi, v kateri je tudi določeno njihovo uresničevanje in omejevanje. V pravni drţavi ima pomembno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic sodna oblast, predvsem ustavna sodišča, ki zagotavljajo, da so zakoni in uredbe, ki jih izdajata zakonodajna in izvršilna oblast, v skladu z ustavo. Raziskava je pokazala, da se človekove pravice ne samo omejujejo, ampak se tudi kršijo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Govori se o izrednih razmerah, uporabljajo se izredni predpisi, a izredno stanje ni bilo razglašeno ne v Sloveniji in prav tako ne v Avstriji, čeprav obe ustavi to predvidevata.
Ključne besede: človekove pravice, kršenje človekovih pravic, omejevanje človekovih pravic, uresničevanje človekovih pravic, izredno stanje, pogoj PCT, pogoj 3G
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 793; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,07 MB)

Ključne besede: gnezditveni habitati, rjavi srakoper, Dežela, gnezda, Radovljica
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 149
Celotno besedilo (3,66 MB)

Ključne besede: stvarno premoženje občin, služnostna pravica, javno dobro, posebna pravica uporabe javnega dobra, Zakon o cestah, Gradbeni zakon
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Večina današnjih zahodnih družb se ponaša z demokratičnim sistemom, v katerem politiki poslušajo ljudi in v katerem se ljudje odločajo z volitvami. S teoretičnim pogledom demokracije in njenih oblik ugotovimo, da gre vendarle za pojem idealnega tipa. Demokracijo v kompleksni družbi lahko opredelimo kot politični sistem, ki zagotavlja redne ustavne možnosti za zamenjavo nosilcev političnih funkcij, in kot družbene mehanizme, ki omogočajo, da največji del prebivalstva vpliva na ključne odločitve z izbiro med kandidati za politični položaj. Da bi največjemu delu prebivalstva omogočili izvrševanje njihove volilne pravice je potrebno, poleg tradicionalnega glasovanja na volišču, volivcem omogočiti glasovanje tudi na drug način. Eden izmed drugih načinov glasovanja je tudi glasovanje po pošti. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu: analiza gradiv, s katero so pregledana diplomska, magistrska in doktorska dela na temo glasovanja. Za raziskovanje se je uporabila tudi metoda družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije in razlagalno metodo so opisana in razložena dejstva, procesi in pojavi, ki se nanašajo na glasovanje po pošti. Kot raziskovalna metoda je uporabljena zgodovinska metoda. Normativna metoda je analizirala zakone s področja volitev. Primerjalno metodo se je uporabilo pri pregledu in primerjanju slovenske volilne zakonodaje z volilno zakonodajo v drugih izbranih državah. Z metodo sinteze pa so povezane ugotovitve
Ključne besede: demokracija, volitve, volivec, drug način glasovanja, volilni organi
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije. Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes. Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije. Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Ključne besede: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 764; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,97 MB)