1. Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike : diplomsko deloUrška Dovžak, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU. Ključne besede: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 329; Prenosov: 18 Celotno besedilo (450,79 KB) |
2. |
3. Smrtna kazen v svetu danes : diplomsko deloMojca Pernek, 2011, diplomsko delo Ključne besede: smrtna kazen, državna oblast, človeško življenje, človekove pravice, zločin, zastraševanje, mučenje, pravičnost, družbena stabilnost, morala, javno mnenje Objavljeno v ReVIS: 21.06.2019; Ogledov: 2350; Prenosov: 159 Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. |
5. Doktrina prepovedi referenduma v slovenski ustavnosodni praksi : magistrsko deloAnže Kogovšek, 2012, magistrsko delo Ključne besede: ljudstvo, oblast, prepoved referenduma, Državni zbor RS, Ustavno sodišče RS, ustavna demokracija, Ustava RS, temeljne človekove pravice in svoboščine Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2661; Prenosov: 133 Celotno besedilo (895,59 KB) |
6. Položaj državnega tožilstva v Republiki Sloveniji v razmerju do izvršilne oblasti : magistrsko deloFranci Žohar, 2011, magistrsko delo Ključne besede: državno tožilstvo, izvršilna oblast, samostojnost, učinkovitost, uspešnost, sodišče, policija, kazenski postopek Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 2736; Prenosov: 147 Celotno besedilo (816,77 KB) |
7. |
8. Razmerje med državo in samoupravno lokalno skupnostjo z vidika delitve pristojnosti ter izvrševanja nadzora : magistrsko deloBoštjan Kelenc, 2016, magistrsko delo Opis: Državo v širšem pomenu lahko razumemo kot družbeno skupnost, ki jo na določenem ozemlju prisilno ureja državna oblast. Gre za nekakšno kombinacijo ozemlja, prebivalstva in prisilne državne oblasti. Državo v ožjem pomenu pa lahko razumemo kot organizacijo javne oblasti v posamezni družbi, torej kot državno oblast, ki ima monopol nad sredstvi za fizično prisiljevanje in nad njihovim izvrševanjem. Državna oblast pa se uresničuje preko različnih oblastnih funkcij države. To so različne oblastne dejavnosti, ki so deljene in jih izvajajo različni državni organi. Ustava Republike Slovenije pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V magistrskem delu bomo tako v začetnem delu obravnavali temeljne pojme, da bi lažje umestili predmet lokalne samouprave v sistem oblasti. V nadaljevanju bomo obravnavali teoretično opredelitev lokalne samouprave ter normativno ureditev oziroma pravno podlago za ustanovitev in delo samoupravnih lokalnih skupnosti. Sledil bo zgodovinski pregled lokalne samouprave na Slovenskem, skozi katerega bomo prišli do ureditve tega vprašanja v sedanjosti. Tako bomo predstavili organiziranost občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Osrednje mesto v magistrskem delu bo namenjeno prikazu pristojnosti oziroma nalog, ki jih izvajajo samoupravne lokalne skupnosti ter prikazu razmerja z državno oblastjo ob tem. Ključno bo tudi poglavje o nadzoru nad delom lokalnih skupnosti, ki mora biti vzpostavljen, da ne bi prihajalo do prekoračitve pooblastil oziroma do zlorabe (lokalne) oblasti. V sklepnem delu bomo povzeli naše ugotovitve in s tem utemeljili področje raziskovanja oziroma obravnavane teme. Ključne besede: samoupravljanje, lokalne skupnosti, lokalna samouprava, zakonodajna oblast, izvršilna oblast, sodna oblast, delitev oblasti, izvrševanje nadzora, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 3663; Prenosov: 198 Celotno besedilo (692,00 KB) |