191. Organizacijska kultura v podjetju ter vpliv lastništva na motivacijo zaposlenih v času tranzicije : doktorska disertacijaMarko Sinreih, 2016, doktorska disertacija Opis: Pričujoče doktorsko delo preučuje temeljne sestavine in elemente kulture organizacije, součinkovanja lastništva na organizacijsko strukturo podjetja, vrednote, načela in norme organizacije, ki neposredno vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih skozi čas tranzicije. Slovenija, ki je bila v preteklosti del bivše Jugoslavije kot enakopravna republika federativne države, je imela samoupravni socialistični družbeni sistem, ki je vplival in imel pomembno vlogo pri nastajanju in spreminjanju organizacijske kulture. Družbeni sistem, ki je bil v preteklosti voden s strani komunistične partije, je kot unitarni sistem federalne države zaradi temeljnih pomanjkljivosti propadel. Nezadovoljstvo Slovencev v bivši Jugoslaviji je pripeljalo do nasilne odcepitve Slovenije, ki ji je sledilo obdobje slovenske pomladi in tranzicije. Nova demokratična ureditev, tržno gospodarstvo ter težko pričakovana lastninska reforma so pogojevali privatizacijo družbene lastnine. Spremembe družbene ureditve kot zunanji dejavnik in spremembe v lastniški strukturi kot notranji dejavnik podjetja so imele močan vpliv na organiziranost in organizacijsko strukturo podjetja. Novi pogoji so vplivali na kulturo in klimo v podjetju, vključno z motivacijo zaposlenih: kot posledica pozitivnih in negativnih pritiskov družbe in lastništva. Odraz sprememb se je zrcalil v zadovoljstvu zaposlenih in tudi kvaliteti življenja zaposlenih. Pričujoče delo nam omogoča širši pogled na vplivne dejavnike v preteklosti in sedanjosti, ki so povzročili spreminjanje kulture organizacije, ob možnih konstruktih razvoja kulture v prihodnosti.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, organizacijska klima, organizacijska struktura, podjetje, lastništvo, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, ekonomski sistemi, tranzicija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5087; Prenosov: 219
 Celotno besedilo (6,04 MB) |
192. Ignac Golob : prototip poklicnega diplomataTone Kos, 2016, magistrsko delo Opis: Diplomacija je nepogrešljivi in nujni del vsakdanjika v mednarodnih odnosih. Poklicni diplomati igrajo pri tem pomembno vlogo. Ker prav oni zastopajo države in s tem milijonske narode, nosijo s sabo veliko družbeno odgovornost za podajanje, prenos ali izražanje stališč lastne države. Pomembno je, da v državi gostiteljici pridobijo čim več informacij, ki koristijo lastni državi. Magistrsko delo predstavlja poklicnega diplomata Ignaca Goloba, ki je nekaj let po polnoletnosti stopil v diplomacijo in bil vanjo vključen oziroma aktiven vse do svoje smrti leta 2002. Na začetku svoje diplomatske kariere leta 1953 je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Stockholmu pri veleposlaniku Darku Černeju spoznal nekatere pomembne naloge in znanja, ki jih je obvladal, ter zakonitosti poklica, v katerega se je podal. Pri slednjem je spoznal diplomatski red in disciplino. Prve besede veleposlanika Černeja so se nanašale pomembne lastnosti, kot so točnost, videz in znanje jezikov. Kariera Ignaca Goloba, začenši s Švedsko, se je nemudoma nadaljevala v kraju, ki bi ga lahko imenovali križišče diplomacije. Organizacija združenih narodov (OZN) je diplomata Goloba poklicno močno zaznamovala. Postal je diplomat, ki je v svoji karieri do potankosti spoznal multilateralno diplomacijo. Ko je tako za časa bivše Jugoslavije pridobil številne diplomatske izkušnje v diplomaciji ter v njej deloval na številnih veleposlaniških funkcijah, med katerimi vsekakor sodijo kot najpomembnejša tista v okviru OZN, je s tem potrjeval znanje in izkušnje pri vodenju procesov v diplomatski organizaciji. V svoji diplomatski karieri je bil Golob štirikrat veleposlanik v jugoslovanski diplomaciji in dvakrat državni sekretar v slovenski. Prelomnica v njegovem življenju je bila uresničitev njegove napovedi o združitvi obeh Nemčij, kar se je dejansko zgodilo dve leti po napovedi. Po razdružitvi Slovenije od Jugoslavije je bil kmalu povabljen k uresničevanju ciljev takratne slovenske zunanje politike. Domala logično je, da je s svojimi izkušnjami, znanstvi (bistveno) prispeval k tedanji slovenski diplomaciji, da je Slovenija vstopila v članstvo OZN. Slovenska diplomacija je spoznala njegovo resnično vrednost in velikost poklicnega diplomata, ki ga je nosil v sebi, ter ga povabila za državnega sekretarja na Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Tam je izkušnje iz prejšnje diplomacije uresničeval v na novo nastajajoči slovenski diplomaciji. Sogovorniki so mi v procesu raziskovanja njegovega diplomatskega dela predstavili, kako je v funkciji državnega sekretarja učil, postavljal pravila ter celo zapovedoval, da je vsaka najmanjša stvar pri diplomatskem nastopu (pri komunikaciji, pri sprejemu ter posredovanju informacije) zelo pomembna. Merilo glede veličine njegovega profila poklicnega diplomata bi lahko bilo dejstvo, da je prenekateri dokument, sestavljen v kabinetu tedanjega predsednika države, pred pošiljanjem pregledal in izpilil prav Ignac Golob
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, poklicni diplomati, veleposlaniki, državni sekretarji, Organizacija združenih narodov, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4011; Prenosov: 162
Celotno besedilo (847,24 KB) |
193. ANALIZA UČEČE SE ORGANIZACIJE PO MODELU FUTURE-O® V PODJETJU TOPOL ARMATURE, D. O. O.Luka Marko Grošelj, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se ukvarja s preučevanjem učeče se organizacije in v tem okviru holističnim modelom FUTURE-O®. Slednji kot molekularna oblika nastajanja učeče se organizacije predstavlja sodoben način preučevanja razvoja organizacije kot sistema elementov in procesov, ki delujejo v hitro spreminjajočem se okolju. Cilj diplomskega dela je analizirati elemente učeče se organizacije po modelu FUTURE-O® na primeru podjetja Topol Armature, d. o. o., majhnega visokotehnološkega podjetja, katerega poslanstvo je nuditi optimalne rešitve v industrijski energetiki.
Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu na podlagi strokovnih in znanstvenih sekundarnih virov opredelim učečo se organizacijo in elemente modela FUTURE-O®. V empiričnem delu s kvalitativnima metodama, tj. delno strukturiranim intervjujem z direktorjem in neprikritim opazovanjem, analiziram učečo se organizacijo na primeru podjetja Topol Armature, d. o. o.
Ugotavljam, da so v preučevanem podjetju prisotni: sproščena klima, povezano delovanje tima, opolnomočenje, odprtost pri informiranju, hiter prenos potrebnih informacij in izkustveno učenje brez pretirane formalizacije pridobljenega znanja, njegovega hranjenja in prenašanja. Podjetje v odločitvenem in izvedbenem procesu upošteva notranje in zunanje okolje ter hitro prilagajanje novim okoliščinam. Zaradi majhnosti podjetja večina vidikov učeče se organizacije (še) ni formaliziranih in strukturiranih.
Pričujoče delo vsebuje tudi več omejitev, ki so časovne, metodološke in generalizacijske narave. Na drugi strani razširja obstoječe znanje in izpostavlja pomen učeče se organizacije v sodobnem poslovnem okolju.
Ključne besede: učeča se organizacija, holistični model FUTURE-O®, organizacijsko učenje, znanje
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2017; Ogledov: 3397; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,86 MB) |
194. |
195. |
