51. Samoodločba Zahodne Sahare : diplomsko deloEva Prelec, 2021, diplomsko delo Opis: Definicija država ter mednarodno pravo sta tesno povezani, subjekt mednarodnega prava je država. Pravica do samoodločbe je pravica vsakega naroda in temeljno načelo mednarodno pravnega dokumenta. S samoodločbo dobi narod pravico, da ustanovi svojo lastno državo. Že sama beseda samoodločba pove vse - samo in odločba, da narod sam odloča. To je največja predmet konflikta med Marokom in Zahodno Saharo, ki se ne moreta dogovoriti, kdo ima in kdo nima pravice do samoodločbe. Za ozemlje Zahodne Sahare se borita Maroko, zmotno na podlagi teritorialnega načela, ter avtohtoni prebivalci Zahodne Sahare na podlagi kolonialne pravice o samoodločbi. Zahodna Sahara je bila nekoč kolonija Španije in je od leta 1960 na seznamu ne-samoupravnih ozemelj Združenih narodov. Organizacija združenih narodov že leta pomaga reševati zapleteno situacijo med dvema narodoma, ki oba zatrjujeta, da je ozemlje Zahodne Sahare njuno. Večina ozemlja je v rokah Maroka, ki je po merilih OZN okupacijska sila. Po dolgoletni vojni in po dolgoletnih mirovnih pogovorih se položaj ne izboljšuje. Osvobodilno gibanje Polisario, ki se bori za avtohtone prebivalce Zahodne Sahare, ima svoj sedež v Alžiriji. Ta sosednja država je veliki podpornik Polisaria. Polisario je ustanovil svojo lastno državo pod imenom Demokratična arabska republika Sahara.
Ključne besede: Zahodna Sahara, Maroko, pravica do samoodločbe, Polisario, narod
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 837; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (474,06 KB) |
52. Predstavitev sodb proti Milovanu Đilasu : diplomsko deloAdrian Maliqi, 2021, diplomsko delo Opis: Po drugi svetovni vojni so bili politični procesi stalnica na območju naše nekdanje skupne države. Po tem, ko je država v nekaterih zloglasnih procesih opravila z nasprotniki svojega režima, se je na isti način lotila tudi tistih nasprotnikov, ki so bili del njenega nastanka, lahko bi jim rekli tudi notranji sovražniki. Teh je bilo kar nekaj, sploh proti koncu oziroma začetku razpada nekdanje skupne domovine. To nas pripelje do človeka po imenu Milovan Đilas. Njegovo ime je dandanes že skoraj pozabljeno. Med drugo svetovno vojno in v povojnem času pa je bil tako znan, da so o njemu govorili le v superlativih. To potrjuje tudi dejstvo, da je bil med prvimi jugoslovanskimi komunisti, ki se je leta 1944 sestal s Stalinom. Milovan Đilas je od človeka z absolutno močjo, poleg Tita, Kardelja in Rankovića, v le nekaj letih prišel do statusa izobčenca oziroma, kot so ga poimenovali zahodni mediji, najbolj znanega disidenta vseh časov. Diplomska naloga proučuje in predstavlja dve sojenji, ki sta potekali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi kaznivih dejanj sovražne propagande in izdaje uradne skrivnosti. Poleg omenjenih sojenj naloga predstavlja sporna dela, zaradi katerih je bil obsojen, zakonodajo, ki je bila ta čas v veljavi, in Splošno deklaracijo človekovih pravic, čigar členi so bili v celoti kršeni.
Ključne besede: Milovan Đilas, Jugoslavija, komunizem, politični proces, kazenske zakonodaja, sovražna propaganda, izdaja uradne skrivnosti
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 50
Celotno besedilo (913,89 KB) |
53. Mediacija kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov : diplomsko deloŠpela Toth, 2021, diplomsko delo Opis: V svetu se je z razvojem civilizacije postopoma pojavila težnja po mirnem reševanju sporov. V osemdesetih in devetdesetih letih se je ta metoda reševanja sporov močno razširila tudi po vsej Evropi. Način reševanja sporov na miren način je dandanes dolžnost, ki jo morajo upoštevati vsi subjekti, ki so del mednarodnega prava – med njimi tudi države. To načelo je uzakonjeno v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ta sredstva pa našteva tudi deklaracija načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama. V 33. členu Ustanovne listine OZN so določena diplomatska sredstva – pogajanja, posredovanje, dobre usluge, sprava in preiskava; odlikujejo jih hitrost, prilagodljivost in zaupnost. Njihov namen je pomoč pri doseganju soglasij med strankami in niso pravno zavezujoča, prav tako jih je mogoče kombinirati z drugimi pravnimi sredstvi. Meddržavni spori zadevajo glavne interese držav, njihovo čast in državno ozemlje. V kolikor državi dosežeta rešitev s pomočjo mediacije, to lahko pomeni ponovno vzpostavitev dobrega odnosa, zaupanja med njima, in zmanjša se možnost zaostrovanja sporov v prihodnje, kar je zelo pomembno za meddržavno sodelovanje. Odločitev za uporabo sredstev mirnega reševanja spora je suverena odločitev vsake države, mediator in njegova ekipa pa delujejo kot blažilec med sprtima stranema ter v postopek vnesejo zaupanje.
Ključne besede: mejni spor, mirno reševanje spora, arbitraža, mediacija, meddržavni spor
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 64
Celotno besedilo (449,42 KB) |
54. Usposabljanje diplomatov Republike Slovenije : diplomsko deloLaura Pogačnik, 2021, diplomsko delo Opis: Pojem diplomacija ima dva pomena, saj je po eni strani umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin ali držav, po drugi strani pa neformalni oziroma sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporabo taktike za dosego strateške prednosti. Največkrat se pojem nanaša na mednarodno diplomacijo, na področju katere delujejo diplomati, ki pa so višji uslužbenci, ki zastopajo koristi svoje države v mednarodnih odnosih. Dejavnost Slovencev v diplomaciji obsega dolgo zgodovinsko obdobje, saj o tem lahko govorimo že precej pred časom vzpostavitve samostojne države. Ključna naloga slovenske države in njene diplomacije je bila, da doseže mednarodno priznanje in neodvisnost, sočasno pa je potekal tudi proces vzpostavitve nove diplomacije. V preteklem letu, ki je tudi diplomaciji predstavljalo izziv, se je na zunanjem ministrstvu, prvič v samostojni Sloveniji, vzpostavila diplomatska akademija. Za Slovenijo novoustanovljena akademija predstavlja velik uspeh, saj se je to končno zgodilo v letu 2020 − letu koronavirusa, po dveh neuspelih poizkusih v letih 1996 in 2003. Dejstvo, da je bila akademija vzpostavljena prav v času, v katerem stisk rok in pogled v oči ne prideta v poštev, nam pove, da je bil sam zagon akademije ter primerno usposabljanje in izobraževanje še toliko večji izziv.
Ključne besede: diplomacija, diplomatska akademija, diplomati, usposabljanje, koronavirus
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 762; Prenosov: 48
Celotno besedilo (554,88 KB) |
55. Razmislek o razlogih za drugo svetovno vojno : diplomsko deloVita Mavsar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se bomo posvetili razmisleku o razlogih za začetek druge svetovne vojne. Povzeli bomo dogajanje v obdobju med vojnama, ki je bilo zaznamovano s številnimi socialnimi in gospodarskimi spremembami. V nadaljevanju pa bomo temo diplomskega dela sprva obravnavali z vidika razlogov, kot so svetovna depresija, totalitarne ideologije, nemški militarizem, japonski militarizem ..., nato pa z vidika, ki mu ni bila posvečena tolikšna pozornost, kot so na primer vpliv vere, sama imperialistična ureditev vodilnih držav, ki so sodelovale v vojni, človek ter njegova vloga v vojni. Vzročna pot v konkretnem primeru je izoblikovana iz številnih razlogov, tako na prvi pogled očitnih kot tudi tistih prikritih. Skupek vseh teh razlogov, ki so sprožili nastanek druge svetovne vojne kaže na potrebo po večjem spoštovanju mednarodnega povezovanja in sodelovanja ter upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava s katerim je možno zagotoviti varno življenje vseh prebivalcev v skrajnem primeru vojne. Menimo, da je razlog za nastanek druge svetovne vojne skupek številnih dejavnikov, tako tistih, ki so nam vsem na očeh, o katerih redno teče razprava, kot tistih prikritih, izredno aktualnih, ki še vedno bdijo nad nami in nas lahko, če bomo malomarni in nepazljivi, vodijo v ponovno katastrofo, kot se v zgodovini človeštva rado zgodi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, nemški militarizem, ekonomska kriza, imperializem, Versajska pogodba
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 689; Prenosov: 35
Celotno besedilo (836,09 KB) |
56. Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu : diplomsko deloAnja Klara Gorenšek, 2021, diplomsko delo Opis: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Ključne besede: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 813; Prenosov: 43
Celotno besedilo (692,43 KB) |
57. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021 : diplomsko deloEdwina Muratović, 2021, diplomsko delo Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,46 MB) |
58. Mednarodno pravo podnebnih sprememb : diplomsko deloVika Lisac, 2021, diplomsko delo Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 814; Prenosov: 57
Celotno besedilo (883,50 KB) |
59. Arabska liga na Bližnjem vzhodu : diplomsko deloSabadete Lezi, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali mednarodnopravne vidike Arabske lige, ki sestoji iz arabske države na območju severne in severovzhodne Afrike ter jugozahodne Azije. Arabsko ligo predstavlja 21 držav članic in Palestina. Prav tako smo opredelili določila, ki jih morajo države izpolnjevati za vstop, ter načine prenehanja članstva. V nadaljevanju smo opisali natančno strukturo organizacije. Bistvena organa Lige sta Svet in Generalni sekretariat. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali zgodovinsko-komparativne in analitične metode družboslovnega raziskovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti in razložiti strukturo arabske lige, ekonomijo v arabskem svetu, spodbujanje arabskega razvoja, regionalno integracijo ter palestinsko-izraelski konflikt. Pakt lige prepoveduje uporabo sile za reševanje sporov med članicami in predvideva mirno reševanje sporov z mediacijo in arbitražo. Predstavili smo ozadje kronološkega pregleda Arabske lige, ki se je zaključil s podpisom pakta o Arabski ligi, 22. marca 1945 v Kairu. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Otomanskega imperija, je arabsko upanje za združitev tistih dežel, ki so bile še leta 1914 pod turško oblastjo, ponovno zaživelo. Arabska liga ima tri glavne organe: Svet (Svet AL), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in katerega namen je uresničevanje ciljev AL ter nadzor nad izvrševanjem sporazumov, sklenjenih med državami članicami (Pakt AL, 3. člen). Palestinsko-izraelska kolizija predstavlja nesoglasje neomajnih strani, katerih medsebojna komunikacija se izraža skozi raketne, samomorilske in bombne napade.
Ključne besede: arabska liga, arabske države, svet AL, Palestinci, Izraelci
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 707; Prenosov: 67
Celotno besedilo (627,61 KB) |
60. Mednarodno pravni položaj države, nečlanice OZN : diplomsko deloNina Kopač, 2021, diplomsko delo Opis: Problematika temelji na mednarodnem pravnem delovanju držav članic v primeru reševanja sporov, ki včasih tudi zatakne, sploh ko je govora o vstopu nove članice kot je na primer Kosovo, ki seveda izpolnjuje vse pridružitvene pogoje iz 4. člena Ustanovne listine OZN o sprejemu in prav tako ni v neskladju mednarodnega prava. Problem nastane ko se redna članica Rusija poslužuje pravice do Veta in Kosovu preprečuje (blokira) vstop v članstvo OZN. Sprejetje take odločitve namreč nasprotuje ključnim interesom zagotavljanja miru in varnosti, ki je temelj stalnih članic OZN ter postavlja številna mednarodno-pravna vprašanja tudi danes o enakopravnosti, tako držav članic in nečlanic pri uživanju enakovrednih vprašanj in norm ter pogojev za včlanitev v OZN; kje so ločnice med uživanjem le-tega in pod kakšnimi pogoji. Iz ugotovitev lahko izluščimo samo, da tako države članice, kakor nečlanice OZN dejansko ne uživajo suverenosti enakosti vseh držav, saj so jim pogosto kršene temeljne norme mednarodnega prava in se pogosto ravnajo v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije, ki pa ima svoje korenine v sami Ustanovni listini in so kljub vsem poprej naštetim normam, še vedno pod določenim vprašanjem, kaj je torej mednarodno-pravno podprto in ob kakšnem pogoju.
Ključne besede: OZN, članice in nečlanice OZN, status držav, posebni pogoji, mednarodno-pravna podlaga le-teh
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 62
Celotno besedilo (364,69 KB) |
