Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 126
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Bistvene podobnosti in razlike pravnih poslov o delitvi premoženja : magistrsko delo
Anja Rebec, 2023, magistrsko delo

Opis: Pri razdelitvi premoženja se pogosto pojavijo vprašanja glede sklenitve ustreznih pravnih poslov. Družinska trenja ali nesoglasja lahko vplivajo na odločitev, ali razdeliti premoženje med dediče oz. tretje osebe, s katerimi stranke niso v sorodu, za časa njihovega življenja ali za primer njihove smrti. Zaradi zaupanja med družinskimi člani se pogosto ne zapišejo pravni posli, kar lahko povzroči težave v zapuščinskem postopku, zato je seznanitev z različnimi pravnimi posli, kot so darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju in oporoka, zelo dobrodošla, da bi lahko pravilno uredili prenos premoženja. Za zagotovitev pravičnega in nemotenega razdeljevanja premoženja je ključno, da se seznanimo z vsemi pravnimi možnostmi, prednostmi in slabostmi posameznih pravnih poslov ter njihovimi davčnimi posledicami, kar je podrobneje zapisano v magistrskem delu. Ker je vsaka družinska situacija edinstvena, je treba premišljeno razmisliti o različnih možnostih in izbrati pravni posel, ki najbolj ustreza željam vseh vpletenih strank. Namen tega dela je strnjeno prikazati podrobnosti in razlike med pravnimi posli o delitvi premoženja, na podlagi česar se lahko izognemo morebitnim zapletom in konfliktom med dediči ter poskrbimo za mirno prehajanje premoženja na naslednje generacije.
Ključne besede: darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju, oporoka
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (427,64 KB)

12.
Načini ustanovitve evropske delniške družbe : magistrsko delo
Medina Pašagić, 2023, magistrsko delo

Opis: Koncept SE, znan tudi kot societas europaea, se je pojavil pred več kot štiridesetimi leti, vendar je bil postopek ustanovitve dolgotrajen in zaznamovan s sporom o pravnih temeljih. Takrat je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje te ideje. Postopek ustanovitve SE se je razvijal skozi leta, pri čemer so bile predstavljene različne verzije statuta SE v letih 1970, 1975, 1991 in 1997. Evropska unija je ustvarila pravni okvir, ki omogoča podjetjem poslovanja v več državah članicah z različnimi ugodnostmi, kot so omejena odgovornost, davčne ugodnosti in izbira sistema upravljanja. Kljub temu je postopek ustanovitve SE lahko zapleten, saj se podjetja srečujejo z različnimi pravnimi sistemi in zahtevami v različnih državah. Magistrsko delo preučuje različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri ustanavljanju SE in identificira najučinkovitejše metode in strategije. Eden od ključnih izzivov je poznavanje različnih pravnih postopkov in zahtev v državah članicah EU. Ustanovitelji podjetja morajo razumeti različne predpise in zakone, ki urejajo SE, ter jih upoštevati v vsaki državi, kjer poslujejo. Odločanje o najprimernejšem načinu ustanovitve SE je drug izziv, saj podjetja lahko izbirajo med različnimi pristopi, kot so združitev obstoječih podjetij, ustanovitev holdinga, preoblikovanje obstoječe družbe v SE ali ustanovitev hčerinske SE. Magistrsko delo poudarja, da ustanovitev SE predstavlja atraktivno možnost za podjetja, ki želijo poslovati v več državah članicah EU. Za uspešnost je ključnega pomena premišljeno pristopiti k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z ustanovitvijo SE, ter izbrati najbolj ustrezno metodo, ki bo odražala potrebe in cilje podjetja.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitveni postopek, pravna ureditev, prednosti in omejitve, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

13.
Obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja : magistrsko delo
Anja Skobe, 2023, magistrsko delo

Opis: Delovno razmerje je ena izmed osnovnih oblik dela, urejena s posebnimi zakoni in kolektivnimi pravnimi akti, ki določajo obveznosti delavcev in delodajalcev. Eden izmed temeljev delovnega razmerja je plačilo za opravljeno delo. Prejemki iz delovnega razmerja so obremenjeni, najpogosteje z davki in hkrati s prispevki za socialno varnost. Davki in prispevki so eden glavnih virov prihodka za državo na vseh nivojih, hkrati pa tudi orodje za razporejanje bogastva in manjšanje ekonomske neenakosti. Četudi so davki pomembni za financiranje in ohranjanje družbenega blagostanja, je pravo ravnovesje med stopnjami obremenitve, gospodarsko rastjo in posameznikovimi pravicami nenehen izziv za zakonodajalca. Javne razprave in odločitve glede davkov pogosto odražajo vrednote, cilje ter prednostne naloge družbe. V Sloveniji imamo visoko obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja, tako na račun davka od dohodka (dohodnine), kot tudi prispevkov za socialno varnost. Najvišja stopnja za dohodnino znaša 50 %, stopnja prispevkov za socialno varnost pa 38,20 %. Sistem je kompleksen, z veliko izjemami in prilagoditvami, večinoma nerazumljiv prejemnikom dohodkov. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo in lažjega pretoka delavcev, je obremenitev dohodkov posameznika pomembna, tako zaradi privabljanja kadra v Slovenijo v času pomanjkanja kot tudi v primerih zadržanja kadra, ki je v Sloveniji živel in se izšolal na račun države. Problematika je tudi rigidnost in ne spreminjanje sistema prispevkov za socialno varnost ter prepogosto spreminjanje sistema dohodnine, kar omogoča davčno nestabilnost.
Ključne besede: delovno razmerje, obremenitev dohodkov, dohodnina, prispevki za socialno varnost, davek od dohodka, delniške opcije
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

14.
Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede posvojitev v istospolnih partnerstvih : magistrsko delo
Domen Schulz, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Ključne besede: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

15.
Barnahus – hiša za otroke : magistrsko delo
Aleša Blažič, 2023, magistrsko delo

Opis: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Ključne besede: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

16.
Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski Uniji : magistrsko delo
Katja Žura, 2023, magistrsko delo

Opis: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (803,95 KB)

17.
Odvzem otrok po Družinskem zakoniku : diplomsko delo
Martina Plejnšek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 0

18.
Postopek razveljavitve zakonske zveze : diplomsko delo
Kada Džafić, 2023, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je eden temeljnih pojmov družinskega prava in je življenjska skupnost dveh oseb, ki sta sklenili zakonsko zvezo z namenom skupnega življenja ter ustvarjanja družine. Ker ima poroka tudi pravne posledice, je država z zakonom določila pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. S tem je zakonodajalec želel preprečiti sklepanje nepremišljenih zakonskih zvez in zakonskih zvez za pridobitev določenih koristi, prav tako pa je preprečil sklepanje zakonskih zvez osebam, ki se ne zavedajo pravnih posledic svojih dejanj. Takšna sklenitev zakonske zveze ima za posledico njeno neveljavnost. Družina je temelj družinskega prava. Ker je družina skupnost otroka in enega ali obeh staršev (ali druge osebe, ki skrbi za vzgojo, nego, varstvo in izobraževanje otroka), kot taka uživa posebno varstvo. Ker je otrok najbolj ranljiv člen, so njegove pravice in koristi še posebej varovane. Zato se pri razveljavitvi zakonske zveze s posebno previdnostjo odloča o varstvu, negi in vzgoji otrok ter njihovih stikih s starši. V kolikor starša ne skleneta sporazuma glede teh vprašanj ali njun sporazum ni v korist otrokom, sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pri čemer ravna skladno z varstvom otrokovih pravic in koristi.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko pravo, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, posledice, vzgoja, varstvo
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (535,34 KB)

19.
Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globe : magistrsko delo
Tjaša Marolt, 2023, magistrsko delo

Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov). Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

20.
Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko delo
Gaja Lesica, 2022, magistrsko delo

Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh