21. Duševno zdravje in socialno življenje uporabnikov ŠENT Celeia Celje v času epidemije COVID-19Aleksander Klobčar, 2023 Opis: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi.
Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar.
Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo.
Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a.
Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Objavljeno: 14.10.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,72 MB) |
22. KOGNITIVNE, VEDENJSKE IN PSIHOSOMATSKE ZNAČILNOSTI ODRASLIH OTROK STARŠEV S ŠKODLJIVO RABO ALKOHOLAMartina Perko, 2023 Opis: Otroci v družini s škodljivo rabo alkohola pogosto prevzemajo starševske naloge, ki jim ne morejo biti kos, prepuščeni so sami sebi in zaradi sramu pogosto potlačijo svoje potrebe. Ko odrastejo, kompulzivno uporabljajo ekstremna vedenja, s katerim poskušajo uravnavati in nadzorovati čustva, ki jih ni mogoče v zadostni meri psihično predelati. Njihov notranji dialog lahko poteka v obliki negativnih avtomatskih misli, ki so nič drugega kot predpostavke, katere imajo lahko posledično negativen vpliv na čustvovanje in vedenje. Vsa nepredelana čustva pa se manifestirajo na telesu v obliki psihosomatskih težav. Namen naloge je bil raziskati kognitivno vedenjske značilnosti in psihosomatske težave pri odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola. V raziskavo je bilo vključenih 11 odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola, starih od 26 do 53 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem v stiski. V raziskavi smo uporabili osebne neuradne dokumente v obliki dnevnikov in življenjepisov.
Analiza dnevnikov in življenjepisov je pokazala, da kognitivne, vedenjske značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola preprečujejo prepoznavanje lastnih potreb in mej zaradi razvitih obrambnih mehanizmov, ki ščitijo pred trpljenjem in čustveno bolečino. Največkrat zaznani vedenji, ki sta hkrati tudi obrambna mehanizma, sta potlačevanje in izogibanje. Ugotovili smo tudi, da se pri vseh odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola, ki so sodelovali v naši raziskavi, prisotne psihosomatske težave.
V bodoče bi bilo smotrno zajeti večji vzorec in primerjati odrasle otroke staršev s škodljivo rabo alkohola s skupino odraslih otrok staršev, ki alkohola niso prekomerno uživali, in vključiti še druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj kognitivnih, vedenjskih značilnosti in psihosomatskih težav. Ugotovljene značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola lahko pomagajo psihosocialnim svetovalcem, do lažje prepoznave stiske in težave omenjene ranljive skupine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: alkohol, odrasli otroci, starši s škodljivo rabo alkohola, kognitivne značilnosti, vedenjske značilnosti, psihosomatske težave
Objavljeno: 27.10.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 7 |
23. Potreba po psihosocialni obravnavi atletov v pionirskih in mladinskih kategorijahTina Fratina Žagar, 2023 Opis: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo.
Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,27 MB) |
24. VZROKI STARŠEVSKEGA STRESA IN POTREBE PO PSIHOSOCIALNI POMOČI OB SOOČANJU Z NJIMAjda Peterca, 2023 Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 20
Celotno besedilo (874,85 KB) |
25. VREDNOST SPLETNE PLATFORME POSVETUJ.SE ZA BOLNIKE S KRVNIM RAKOMSlavka Brajović Hajdenkumer, 2023 Opis: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,18 MB) |
26. IZKUŠNJE LJUDI Z NEPRILAGOJENIM SANJARJENJEMNina Prepadnik, 2024 Opis: Motnja neprilagojenega sanjarjenja je še precej neraziskan in nepoznan pojav, ki pridobiva vse več pozornosti v znanstveni skupnosti, saj lahko negativno vpliva na različna področja življenja posameznikov. V zadnjih letih se je pojavilo vse več raziskav, v katerih se raziskovalci posvečajo preučevanju različni vidikov neprilagojenega sanjarjenja ter tudi značilni komorbidnosti pojava. Motnja je bila do sedaj najpogosteje raziskana v kontekstu kategorij vedenjske zasvojenosti ter disociativnih motenj. V nalogi smo na vzorcu slovenske populacije raziskali izkušnje posameznikov z motnjo neprilagojenega sanjarjenja. Kandidati za raziskavo so bili izbrani na podlagi dveh kriterijev, in sicer so morali posamezniki doseči potreben rezultat na lestvici za neprilagojeno sanjarjenje MDS-16 ter sami svoje sanjarije oceniti kot neprilagojene. Z desetimi kandidati smo izvedli individualne intervjuje v sklopu kvalitativne raziskave, kjer so posamezniki opisovali subjektivne izkušnje, vključno s sprožilci, pogostostjo, trajanjem in vsebino sanjarij, prav tako pa tudi čustvenim in kognitivnim odzivom nanje. Poskušali smo razumeti tudi posledice neprilagojenega sanjarjenja v povezavi s posameznikovim vsakodnevnim, poklicnim in akademskim delovanjem, medosebnimi odnosi ter duševnim zdravjem. Čeprav se zgodbe in doživljanje vsakega posameznika razlikujejo med sabo, je bilo nekaj skupnih točk prisotnih pri vseh intervjuvancih. Predvsem skrivanje vedenja, ker je povezano z občutkom sramu in krivde, ter večinoma občutek nemoči, ko pride do nadzora lastnega vedenja in kako močno to vpliva na življenje in slabša kakovost njihovega življenja. Neprilagojeno sanjarjenje se redko pojavlja kot samostojna motnja, ampak je pri pojavu značilna komorbidnost, kar smo ugotovili tudi v primeru naših intervjuvancev. Na podlagi odziva na našo raziskavo je postalo jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi, ki jim sanjarjenje predstavlja neprilagojen mehanizem za soočanje s težavami in nezadovoljstvom v življenju ter da pri tem nimajo podpore. Čeprav neprilagojeno sanjarjenje še ni priznano kot uradna diagnoza, se je v naši raziskavi jasno pokazala potreba po nadaljnjem raziskovanju ter ozaveščanju psihoterapevtov, svetovalcev in splošne javnosti o pojavu neprilagojenega sanjarjenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sanjarjenje, neprilagojeno sanjarjenje, komorbidnost, vedenjske zasvojenosti, disociativne motnje
Objavljeno: 07.02.2024; Ogledov: 224; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,26 MB) |
27. RAZUMEVANJE VLOGE STILA NAVEZANOSTI PRI DOŽIVLJANJU PARTNERSKEGA ODNOSAEva Gostič, 2024 Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razumevanje vloge stila navezanosti pri parih v romantičnem razmerju. V teoretičnem izhodišču smo opredelili naslednje pojme: navezanost na splošno, ljubezen, romantična razmerja, faze nastanka navezanosti, stili navezanosti v odraslosti, doživljanje partnerskega razmerja glede na stil navezanosti in soočanje s konflikti v razmerju.
V empiričnem delu smo intervjuvali šest heteroseksualnih parov, torej šest moških in šest žensk. Uporabili smo kvalitativno metodologijo, in sicer metodo polstrukturiran intervju odprtega tipa, kateri je bil razdeljen v štiri tematske sklope (doživljanje odnosa, potrebe v razmerju, konflikti v razmerju in lastno doživljanje stila navezanosti ter vpliva na razmerje). Vsi intervjuvanci sodijo v starostno skupino 20 do 25 let, so študenti ali zaposleni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. V partnerskem razmerju so vsi najmanj tri leta. Med našimi intervjuvanci imajo štirje odklonilno izogibajoč stil navezanosti, šest intervjuvancev varen in dva preokupiran stil navezanosti.
V sklopu potrebe v partnerskem razmerju smo ugotovili, da največ intervjuvancev (sedem) potrebuje fizični dotik kot izkazovanje ljubezni, sledita mu posvečen čas (pet) in besede potrditve (pet). S tretjim sklopom intervjuja smo zaključili, da večina intervjuvancev (devet) konflikta ne doživlja kot grožnje, strategije za reševanje konfliktov pa so se med intervjuvanci razdelile v umik (trije) in vztrajanje pri iskanju rešitve (pet), ali pa strategije sploh ni (štirje). V zadnjem delu intervjuja smo udeležence spraševali, kako sami doživljajo svojo navezanost. Vsi so odgovorili, da se počutijo varno v svojem razmerju. Pojavile so se razlike med spoloma, saj so nekatere pojme v odgovorih izpostavile le ženske (želijo si besednih potrditev in komunikacija jim je pomembna), medtem ko so le moški izpostavili drugačno mnenje (ne čutijo potrebe po besednih potrditvah). Poleg tega je polovica intervjuvancev izpostavila, da so močno navezani na svojega partnerja, šest pa jih je povedalo, da jim je zelo pomemben čas zase.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ljubezen, stili navezanosti, partnersko razmerje, potrebe, konflikti
Objavljeno: 26.04.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1013,12 KB) |
28. MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJESara Pipan, 2024 Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih.
V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo.
V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj.
Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno: 26.04.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 14
Celotno besedilo (929,60 KB) |
