11. “Popolna” demokracija v času pandemije : vpliv medijev na mnenje ljudi o demokratičnosti SlovenijeNina Šuhel Teraš, 2021, diplomsko delo Opis: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s
pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v
Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij
pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes.
Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v
medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija
demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z
vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter
mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske
naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije.
Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o
demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma
verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Ključne besede: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 780; Prenosov: 56 Celotno besedilo (1,97 MB) |
12. Vloga in pomen družbenih omrežij pri starševstvu v 21. stoletju : magistrska nalogaKatja Hace, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo in pomen družbenih omrežij za starše v 21. stoletju. V prvem delu magistrske naloge so predstavljeni pojmi družine in starševstva, kaj so družbena omrežja in vplivi le-teh na starševstvo. Prikazani so tudi rezultati tujih raziskav o vplivu družbenih omrežij na starše, v empiričnem delu pa so ti podatki primerjani tudi z rezultati kvantitativne raziskave, opravljene na vzorcu več kot petsto staršev v Sloveniji. Nalogo zaključijo predstavljeni podatki omenjene raziskave in potrjene oziroma ovržene hipoteze, ki so bile zastavljene na začetku raziskovanja. Ključne besede: družbena omrežja, starševstvo, starševstvo v 21. stoletju, družina, vloga in pomen družbenih omrežij Objavljeno v ReVIS: 15.12.2021; Ogledov: 1271; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,79 MB) |
13. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v Sloveniji : magistrska nalogaRobert Gajser, 2020, magistrsko delo Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave. Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 74 Celotno besedilo (970,05 KB) |
14. Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope : magistrska nalogaAna Zagožen, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega
(arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je
predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega
priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti
in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno
priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi
skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in
politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke.
Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega
sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov
ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti
dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti
migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano,
kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna,
prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti
priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah
kot tudi v matičnih državah priseljencev. Ključne besede: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 96 Celotno besedilo (2,46 MB) |
15. Udeležba na volitvah v Republiki Sloveniji : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeUrša Zver, 2016, diplomsko delo Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega
političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne
ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi
zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je
udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva
na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer
je Slovenija.
V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih,
predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v
primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih
Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem
svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada
hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem
ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej
enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično
apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi.
Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem
desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso
imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni
analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in
državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih. Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 72 Celotno besedilo (2,45 MB) |
16. Vpliv socialnih omrežij na politični diskurz : diplomska nalogaTine Lovišček, 2018, diplomsko delo Opis: Jezik je glavno komunikacijsko sredstvo. Je nosilec sporočil in oblikovalec le-teh. Kot tak je
bistvo diplomacije in pravzaprav vsega komuniciranja, ne glede na nivo diskurza. Z napredkom
tehnologije je visok nivo diskurza prešel iz nečesa, do česar imajo dostop le redki in najbolj
izobraženi, do nečesa, do česar ima dostop vsak z internetnim dostopom. Širjenje dostopa do
takšnega diskurza zagotovo ima neke posledice. V diplomski nalogi se posvečam problematiki
kakovosti političnega diskurza na internetu, še posebej preko socialnih omrežij (Facebook,
Twitter, Reddit, YouTube), kjer so uporabniki vedno do neke mere podvrženi anonimnosti. V
teoretičnem delu se posvetim razlaganju osnovnih pojmov in temu, kaj določena socialna
omrežja sploh so, kako delujejo, itd. Med osnovnimi pojmi velja še posebej omeniti
anonimnost, ki je vedno zelo deljiva tema, ko govorimo o internetu in svobodi govora. Posebno
se posvetim Lacanovi teoriji štirih diskurzov, saj na njeni podlagi nato v empiričnem delu
analiziram izbrane primere diskurza na socialnih omrežjih, sam začetek teoretičnega dela pa je
namenjen pregledu od začetkov interneta do njegovega trenutnega stanja in dostopnosti.
Empirični del je sestavljen iz primerov, vzetih iz omenjenih socialnih omrežij, ter analiz
intervjujev. S pomočjo obeh delov analiziram vpliv, ki ga imajo socialna omrežja na kakovost
političnega diskurza. Ključne besede: politični diskurz, socialna omrežja, anonimnost, kvaliteta diskurza, anonimnost, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 0 |
17. Razmerja moči znotraj slovenske politične elite : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKarmen Potočar, 2016, diplomsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč
zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja
političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega
delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma
nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem
enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih
sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture,
politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na
razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi
v političnem in ekonomskem sistemu.
S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov
režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih
struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski
pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva
konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti
korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo
reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične
družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni
transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem
odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično
zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje. Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 56 Celotno besedilo (804,95 KB) |
18. Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeIza Jančar Piskernik, 2017, diplomsko delo Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi
težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni
sistem.
V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o
zgodovini Romov in o njihovi tradiciji.
Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja
njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem
na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017–
2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov
do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo
pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno,
čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta
smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja
pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju
politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane
ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske
skupnosti. Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 46 Celotno besedilo (1,38 MB) |
19. Pomen in odgovornost množičnih medijev : primer medijske reprezentacije nove gripe v SlovenijiValentina Valenčič, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava medijsko reprezentacijo nove gripe v Sloveniji, pri čemer ţelimo
ugotoviti, v kolikšni meri, na kakšen način in s pomočjo katerih akterjev je poročanje o
pandemiji nove gripe vplivalo na konstrukcijo medijske in s tem druţbene realnosti oziroma
določene podobe dogodkov v izbranem časovnem obdobju. V ospredje postavljamo
uveljavljanje odgovornosti mnoţičnih medijev pri oblikovanju druţbene percepcije nevarnosti
in tveganj in izpolnjevanje obveznosti do civilne druţbe. Ključne besede: mediji, medijska reprezentacija, množični mediji, odgovornost, medijska realnost, nalezljive bolezni, nova gripa Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1144; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,04 MB) |
20. Interesne skupine med lobiranjem in korupcijo : magistrska nalogaTamara Makorič, 2013, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere
so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z
obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se
tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali
pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere
skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo
lobiranje.
Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je
žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer
obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare
skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima
nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne
skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne
učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s
tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem
zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k
procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na
stranke, javnost in vlado; itd.
Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da
postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav
zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država
poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem
ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake
družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in
moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi
celotne družbe in uresničitev javnega interesa. Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 901; Prenosov: 65 Celotno besedilo (728,35 KB) |