1. OBREMENJUJOČE IZKUŠNJE IZ OTROŠTVA DVEH GENERACIJJasna Jagodič Miklavc, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi raziskujemo obremenjujoče izkušnje iz otroštva dveh generacij in povezanost le-teh s travmo. S pregledom strokovne literature s tega področja želimo predstaviti še širši razpon povezave teh obremenjujočih izkušenj v povezavi s stili navezanosti ter medosebnimi odnosi. Predstavimo, kaj obremenjujoče izkušnje iz otroštva sploh so, kaj lahko povzročijo in kakšen lahko imajo vpliv na posameznikovo življenje oziroma kakšne so lahko posledice tega vpliva v kasnejših obdobjih v življenju.
Preko kvalitativne raziskave in analize smo pridobili rezultate, ki v empiričnem delu naloge potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, in sicer, da gre pri intervjuvancih z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva za medgeneracijski prenos teh izkušenj. Prav tako se je pokazalo, da udeleženci intervjuja obremenjujoče izkušnje iz otroštva razumejo kot travmatično izkušnjo. Glede soočanja z obremenjujočimi izkušnjami in njihovimi posledicami v odrasli dobi pa smo ugotovili, da večina udeležencev ne zaupa v strokovne službe in raje kot strategije za (samo)pomoč začne delati na sebi v smislu branja knjig, obiskovanja delavnic in alternativne medicine.
Z diplomsko nalogo želimo osvetliti problem medgeneracijskega prenosa obremenjujočih izkušenj, saj ima tako na posameznike kot na celotno družbo negativen vpliv, prav tako pa želimo spodbuditi posameznike s tovrstnimi izkušnjami, da se odločijo za pravočasno iskanje primernih oblik pomoči. Namreč, vsi udeleženci intervjuja imajo zavedanje, da so se te izkušnje na njih medgeneracijsko prenesle, vsi imajo željo ta prenos zaključiti in ga ne želijo predati naprej naslednjim rodovom.
Ključne besede: Obremenjujoče izkušnje, travma, otroštvo, medgeneracijski prenos, epigenetika.
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2024; Ogledov: 15; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. ČUJEČNOST KOT OBLIKA POMOČI PRI SOOČANJU Z NEPLODNOSTJONatalija Bujadilo Kožuh, 2024, ni določena Opis: Tema diplomske naloge, Čuječnost kot oblika pomoči pri soočanju z neplodnostjo, je izbrana na podlagi lastne izkušnje in dela na osebni rasti.
Namen diplomske naloge je ugotoviti ali čuječnostna vadba pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa pri soočanju z neplodnostjo. Vadba čuječnosti naj bi omogočala, da se udeleženke, ki v raziskavi sodelujejo, lahko soočijo in sprejmejo svoje misli, čustva in spremljajoča občutja ter tako zmanjšajo psihološki stres.
Na začetku diplomske naloge predstavimo teorijo neplodnosti, poudarek je predvsem na fazah soočanja z neplodnostjo, kako se par na neplodnost odziva ter skozi katera zdravljenja je treba iti. Dotaknili smo se tudi stigme neplodnosti in odkrivali kako lajšati stres. V osrednjem delu raziskujemo čuječnost, predstavljen je MBSR-program (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction), pišemo o temeljnih značilnostih čuječnosti, predstavimo tehnike, vaje ter elemente vadbe čuječnosti, poglavje pa zaključimo z vprašanjem zakaj je čuječnost pomembna in koristna.
Nadalje raziskujemo kako sta neplodnost in čuječnost prepleteni, kar bo razvidno kasneje tudi iz rezultatov diplomske naloge. V tem poglavju predstavljamo preplet čuječnosti in soočanja z neplodnostjo pri nas in v tujini.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskave zastavili cilje in opisali, katera raziskovalna vprašanja smo si postavili v nalogi. Predstavimo analizo zbranih podatkov in zaključimo s strukturo programa, ki smo ga izvedli za potrebe raziskave.
Med raziskavo smo prišli do ugotovitev, s katerimi udeleženke poročajo, da jim izvajanje čuječnosti pomaga pri zmanjševanju stresa in zato tudi pripomore k lažjemu soočanju z neplodnostjo.
Ključne besede: neplodnost, odziv, faze, čuječnost, MBSR-program, tehnike, vaje
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. Analiza poslovanja s kazalnikiNina Selak, 2024, ni določena Opis: Poslovni sistemi kot najbolj razširjena oblika organizacij so gonilna sila v svetu gospodarstva. Znotraj njih se prepletajo trije podsistemi – izvajalni, odločevalni in informacijski. Vsak izmed njih ima pomembno vlogo za doseganje zastavljenih ciljev. Podjetja se pri poslovanju soočajo z nenehnimi izzivi, ki jih lažje rešujejo, če dobro poznajo svoje preteklo in prihodnje poslovanje. To pa pomeni, da se podjetja v ta namen poslužujejo analiziranja poslovanja. Gre za proces preučevanja različnih situacij, pred katere so postavljeni managerji v podjetjih. Za optimalne odločitve se pred samim procesom analiziranja postavi namen in temeljni cilji. Glede na to, kaj preučujemo, poznamo različne vrste analiz. V diplomski nalogi se osredotočimo na računovodsko analizo, kjer temelj analize prestavljajo računovodski podatki, zajeti v računovodskih izkazih. V grobem ločimo tri metode računovodskega analiziranja: vodoravno in navpično analizo ter analizo s kazalniki. Poglobljeno predstavimo najbolj razširjeno metodo – analizo s kazalniki. Kazalniki so relativna števila, ki omogočajo različne primerjave (npr. med različnimi podjetji, s konkurenco, s panogo, z regijo ipd.). Razdelimo jih lahko v različne skupine: kazalniki stanja investiranja, kazalniki stanja financiranja, kazalniki plačilne sposobnosti, kazalniki obračanja, kazalniki donosnosti, kazalniki gospodarnosti, kazalniki dodane vrednosti, kazalniki denarnega izida ter kazalniki v povezavi z EBIT in EBITDA. V empiričnem delu analiziramo kazalnike gospodarnosti, donosnosti sredstev in prihodkov, dodano vrednost na zaposlenega in delež dolgov v financiranju v podjetju Roletarstvo Medle, d. o. o., izračune pa primerjamo s podatki za regijo Jugovzhodna Slovenija in predelovalno panogo v obdobju 2012–2022. Glede na vrednosti kazalnikov podamo tudi predloge za izboljšave.
Ključne besede: analiza, računovodstvo, računovodska analiza, kazalniki, Roletarstvo Medle.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,66 MB) |
7. Ocena učinkovitosti velikih jezikovnih modelov na medicinskem testiranjuDragan Gostimirović, 2024, ni določena Opis: Umetna inteligenca je ključno preoblikovala tehnološki napredek, omogočila razvoj novih pristopov za reševanje kompleksnih problemov in izboljšala učinkovitost obstoječih procesov. Med širokim spektrom tehnologij umetne inteligence so veliki jezikovni modeli, kot so GPTji, posebej pomembni zaradi svoje sposobnosti razumevanja in generiranja človeškega jezika. Razvoj od pravilnih pristopov do naprednih algoritmov strojnega učenja kaže na pomembne mejnike v raziskavah umetne inteligence. Modeli, kot sta GPT-3 in GPT-4, so revolucionirali področje z razumevanjem konteksta in generiranjem relevantnega besedila. Predstavitev ChatGPT konec leta 2022 je pomenila prelomni trenutek, ki je omogočil generativnim jezikovnim modelom vodenje smiselnih pogovorov in izvajanje intelektualnih nalog. To je odprlo nove možnosti uporabe umetne inteligence v izobraževanju, programiranju in ustvarjanju vsebine, hkrati pa postavilo nova etična in praktična vprašanja. Magistrsko delo se osredotoča na analizo zmogljivosti GPT modelov – konkretno ChatGPT-3.5, ChatGPT-4, Copilot in Gemini, pri opravljanju medicinskega testa pa USMLE Step 1 2022. S študijo želimo oceniti njihovo sposobnost obdelave in razumevanja medicinskega znanja. Analiza bo izvedena z uporabo statističnega orodja PSPP, ki bo omogočilo učinkovito obdelavo in interpretacijo zbranih podatkov.
Ključne besede: Umetna inteligenca, veliki jezikovni modeli, GPT, ChatGPT, USMLE Step 1 2022.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 1
Celotno besedilo (18,40 MB) |
8. |
9. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KARDIOVASKOLARNIM OBOLENJEMTina Sgerm, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Kardiovaskularna obolenja, kot so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca in aritmije, so eden glavnih vzrokov smrti po svetu in letno terjajo okoli 19,7 milijonov življenj. Pod kardiovaskularna obolenja spadajo bolezni, ki prizadenejo srce in/ali ožilje. Napredek znanosti in zdravstva terja več časa, specifičnosti in znanja medicinskih sester, katerih vloga je bistvena za pomoč kardiovaskularnim pacientom, ki jih je vedno več. Medicinske sestre morajo biti visoko izobražene, fizično in psihično sposobne prenesti vse izzive, ki jih področje prinaša, hkrati pa se seznanjati z novimi odkritji in jih uspešno vključiti v obravnavo kardiovaskularnih pacientov. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem.
Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir sekundarnih podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene, domače in tuje literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, Cinahl in PubMed. Vzorec je vključeval 6 diplomiranih medicinskih sester, starih od 26 do 61 let, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s kardiovaskularnimi obolenji.
Rezultati: Ključne naloge medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega kardiovaskularnega pacienta po mnenju intervjuvank so merjenje EKG, merjenje vitalnih funkcij in ukrepanje ob njihovih odstopanjih, aplikacija terapije in omejevanje popite tekočine za paciente s srčnim popuščanjem in vzgojno-izobraževalno delo. Med največjimi ovirami so pomanjkanje kadra, predolge čakalne vrste in odnosi s pacienti. Pomanjkljivosti medicinskih sester pa so premalo znanja, izkušenj in časa za paciente. Za odpravo ovir in pomanjkljivosti je treba pridobiti kader, ustaliti mentorstvo, ki je ena na ena in ki ga opravlja medicinska sestra z vsaj petimi leti delovnih izkušenj, treba bi bilo delati na izobraževanju tako v šoli kot pri že zaposlenih in urediti komunikacijske poti med vsemi nivoji zdravstva.
Razprava: Ugotovili smo, da je najpomembnejša naloga medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem vzgojno-izobraževalno delo. Enako velja pri hospitaliziranem pacientu. Poleg tega je pomembno tudi redno merjenje vitalnih funkcij. Med največjimi ovirami današnjega časa so pomanjkanje kadra in predolge čakalne dobe, medicinskim sestram pa primanjkuje znanja, izkušenj in časa. Za razrešitev je nujno, da se kader dobi in bolje izobrazi, kar velja tudi za že zaposlene medicinske sestre.
Ključne besede: kardiovaskularna obolenja, vloga medicinske sestre, ovire v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,99 MB) |
10. BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V ZDRAVSTVURenato Hudak, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe so opredeljene kot skupek vseh bolezni, ki se pojavijo pri
pacientu v zdravstveni ustanovi, se manifestirajo po 48 urah po sprejemu v bolnišnico in niso
prisotne pred sprejemom v ustanovo. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja
v bolnišnici. Podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. Namen raziskave je
bil ugotoviti izpostavljenost zdravstvenih delavcev bolnišničnim okužbam, njihovo vključenost
v izobraževanja o bolnišničnih okužbah, identificirati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih
okužb in raziskati vlogo medicinske sestre pri tem.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili
zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili
pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature.
Vzorec je bil namenski in je vključeval 7 medicinskih sester, ki delujejo v kliničnem okolju, kjer
se pojavljajo bolnišnične okužbe.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre tveganju za bolnišnične
okužbe izpostavljene vsak dan. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta glavna ukrepa za
preprečevanje bolnišničnih okužb razkuževanje oz. umivanje rok ter uporaba osebnih zaščitnih
sredstev. Potrdilo se je tudi, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb, saj od vseh zdravstvenih delavcev ravno ona preživi največ časa ob
bolniku. Omenjene so bile tudi njene ostale vloge, in sicer preventivno ukrepanje ter vzgojno
delo z bolniki in svojci.
Razprava: Medicinske sestre so zelo izpostavljene bolnišničnim okužbam, saj se pri delu
vsakodnevno srečujejo z njimi. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Kot poglavitne ukrepe za obvladovanje bolnišničnih
okužb so navedle razkuževanje in umivanje rok ter uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
Opisano je, da je medicinska sestra oseba, ki od vseh zdravstvenih delavcev preživi največ
časa s pacienti in je vsakodnevno v stiku z njimi; zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb. V anketi je poudarjen pomen preventivnih ukrepov, ki jih medicinska sestra
izvaja, vrhu tega pa izobraževalna vloga medicinske sestre (poučitev pacienta o bolnišničnih
okužbah in uporabi zaščitnih sredstev), vzgojno delo z bolniki in svojci ter higienski ukrepi za
preprečevanje prenosa.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, prenašanje okužb, izolacija, higiena rok, superbakterije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,32 MB) |
