911. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 561; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (2,81 MB) |
912. |
913. Corporate wellness and balanced scorecard, the case of a Slovenian companyJasna Zagrajšek, Žiga Čepar, Malči Grivec, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: balanced scorecard, corporate wellness, health and well-being, human capital management, business performance
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 532; Prenosov: 6
Celotno besedilo (297,03 KB) |
914. Spisi oddelka za prosveto v fondu Sresko načelstvo Murska Sobota : Okrajni šolski svet za Prekmurje v Kraljevini SHS v času od 1920 do 1929Iva Lana Lanščak, 2024, diplomsko delo Opis: Območje današnjega Prekmurja je bilo v okviru Kraljevine Ogrske upravno razdeljeno na dve županiji: del Prekmurja z Mursko Soboto je bil del Železne županije, del Prekmurja z Lendavo pa je pripadal županiji Zala. Ta meja je bila hkrati cerkvena meja med škofijama Győr in Zagreb. Ker so bile na Ogrskem šole in verske skupnosti tesno povezane, je na območju Prekmurja delovalo več vrst verskih šol; katoliške, evangeličanske, kalvinske. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe leta 1920 je območje Prekmurja pripadlo Kraljevini SHS. Po zasedbi je Prekmurje predstavljalo en sam okraj pod upravo civilnega komisarja, ki je imel sedež v Murski Soboti in izpostavo v Dolnji Lendavi. Leta 1921 je na mestu civilnega komisarja pričelo delovati okrajno glavarstvo, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko poglavarstvo. Takrat je v sestavi sreza za Prekmurje deloval en sam šolski okraj. Leta 1924 pa sta na območju Prekmurja delovala dva šolska okraja oz. dve sreski poglavarstvi, ena s sedežem v Murski Soboti in ena s sedežem v Dolnji Lendavi. V okviru Kraljevine Jugoslavije so se sreska poglavarstva leta 1929 preimenovala v sreska načelstva. Raziskava je omejena na spise oddelka za prosveto fonda Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer na obdobje Kraljevine SHS od leta 1920 do leta 1929. Obravnavani spisi odsevajo upravno delovanje ustvarjalca, pri katerem so nastali. Diplomsko delo prikazuje umestitev obravnavanih spisov znotraj hierarhije fonda, seznanja s stanjem teh spisov v materialno-tehničnem smislu in s vsebinskimi ter jezikovnimi značilnostmi.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja, uprava v Prekmurju, Kraljevina SHS, uprava v Kraljevini SHS, Sresko načelstvo Murska Sobota, Okrajni šolski svet za Prekmurje
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 555; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,51 MB) |
915. |
916. Fizioterapija pri nategu zadnjih stegenskih mišic in povratek v šport : pregled literatureŽiva Otoničar, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Nateg zadnje stegenske mišice je relativno pogosta poškodba pri športnikih. Večkrat se zgodi pri športih, ki vsebujejo hiter tek s spremembami smeri, brcanje in kombinacijo fleksije kolka in ekstenzije kolena. Vzrokov za nastanek poškodbe je veliko, visok pa je tudi rizik za ponovitev. Poškodbo prepoznamo po oteženi hoji in nezmožnosti prenosa teže na poškodovano nogo, po nezmožnosti popolno iztegniti nogo, po težkem upogibu noge, ekhimozi in hematomu. Namen: S pregledom literature ugotoviti in predstaviti fizioterapevtske metode in tehnike, ki se jih uporablja pri nategu zadnjih stegenskih mišic, ter ugotoviti, kako lahko fizioterapevt oceni, kdaj je primeren čas za vrnitev v šport po nategu zadnjih stegenskih mišic, in sicer z minimalnim tveganjem za ponovno poškodbo. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. Literaturo smo poiskali preko podatkovnih baz: PEDro, PubMed, ResearchGate, Google Učenjak in COBISS. Članke smo iskali s pomočjo ključnih besed: hamstring strain injury, physiotherapy, rehabilitation, return to sport. V pregled literature smo vključili 8 člankov, ki so mlajši od 10 let. Rezultati: Po pregledu literature smo ugotovili, da večina avtorjev navaja podoben kriterij za povratek v šport in večina tudi podobno obravnava samo poškodbo. Razprava: S pregledom literature smo ugotovili, da sta težavnost poškodbe in čas vrnitve v šport sorazmerno povezana, torej težja poškodba pomeni kasnejšo vrnitev v šport. Ekscentrična vadba za zadnje stegenske mišice zmanjšuje rizik za ponovno poškodbo. Rehabilitacija, ki je ne spremlja bolečina, je hitrejša od rehabilitacije, ki jo spremlja bolečina. Fizioterapevti večinoma odobrijo povratek v šport ko je športnik brez bolečin, ko pridobi zadostno ekscentrično moč in zadostno gibljivost.
Ključne besede: nateg zadnje stegenske mišice, fizioterapija, rehabilitacija, povratek v šport
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 638; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,48 MB) |
917. |
918. |
919. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 542; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,72 MB) |
920. Vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost pacientovTanja Udovč, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Socialna problematika in zdravstvena pismenost sta pomembno medsebojno povezani temi, ki vplivata na zdravje in dobrobit posameznikov ter družbe kot celote. Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju. Za izboljšanje zdravstvene pismenosti je treba obravnavati neenakosti v zdravju s proučevanjem različnih sociodemografskih dejavnikov v celotnem prebivalstvu. Zdravstvena pismenost je ključna za izboljšanje zdravja prebivalstva, zmanjšanje neenakosti v zdravju in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Sposobnost razumevanja zdravstvenih informacij omogoča posameznikom boljše upravljanje lastnega zdravja, večjo verjetnost upoštevanja preventivnih ukrepov in boljše spoštovanje zdravstvenih priporočil. Namen raziskave je bil proučiti stanje zdravstvene pismenosti v občini Radeče ter vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike anketiranja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki iz primarnih in sekundarnih virov. Za pridobivanje sekundarnih podatkov pa smo s pomočjo pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature uporabili spletne vire ter podatkovne baze COBISS, PUBMED in CINAHL. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, uporabljeni pa so bili frekvenčna statistika, opisna statistika in HI-
kvadrat test za preverjanje hipotez. V raziskavi so sodelovali 504 občani Radeč.
Rezultati: Ugotovili smo, da so prebivalci občine Radeče dobro zdravstveno pismeni. Najmanj težav zaznavajo na področju zdravstvenega varstva in skoraj vsak četrti anketiranec se sooča s problematično ali nezadostno zdravstveno pismenostjo. Področje z najnižjo oceno je bilo preprečevanje bolezni. Pri starosti in spolu smo ugotovili, da ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da so bile nižje ravni zdravstvene pismenosti povezane z izobrazbo, dohodkom, zdravstvenim stanjem in osamljenostjo. Naše ugotovitve
kažejo, da imajo osebe, ki niso osamljene, ustreznejšo stopnjo zdravstvene pismenosti. Izsledki raziskave so predložili izhodiščne podatke o zdravstveni pismenosti in dokaze, ki kažejo na morebitna področja posredovanja.
Razprava: Pomembno je, da priznamo zdravstveno pismenost kot osebno in družbeno dobrino, ki jo lahko izboljšamo s strategijami, financiranjem in praktičnimi ukrepi. Zagotoviti moramo razumljive informacije, dostopne vsem bolnikom, ne glede na stopnjo njihove pismenosti in izobrazbe ter socialno-ekonomski status. Za zbiranje natančnih, pomembnih informacij je pomembno okolje, v katerem jih posamezniki zbirajo. Dobro sodelovanje med zdravstveno službo, mediji in skupnostjo lahko olajša zbiranje pomembnih informacij za zdravje.
Ključne besede: socialna problematika, zdravstvena pismenost, pacient, zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 539; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,49 MB) |
