Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 117
Celotno besedilo (610,72 KB)

Opis: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1) kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo. Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Ključne besede: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 93
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni sistem. V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o zgodovini Romov in o njihovi tradiciji. Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017– 2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno, čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske skupnosti.
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 936; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Ključne besede: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1289; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,91 MB)

Opis: Diplomsko delo analizira dejavnike, ki vplivajo na odločanje potrošnikov pri nakupu gaziranih sladkih pijačah. Torej namen je ugotoviti, kateri dejavniki so pri Slovenskih potrošnikih najpomembnejši. Preučevanje potrošnika ter njegovega nakupnega obnašanja je pomembno, saj podjetju lahko pomaga pri izbiri ustrezne strategije, s katero lahko doseže zastavljene poslovne in strateške cilje. V teoretičnem delu sem s pomočjo domače in tuje literature predstavila teorijo potrošnika ter nekatere značilnosti v povezavi s potrošnikom, kot so potrebe, motivacija, zvestoba, in zadovoljstvo. Na to sem opisala pet ključnih dejavnikov odločanja potrošnikov, in sicer osebne, družbene, sociološke, psihološke ter ekonomske dejavnike. V naslednjem poglavju sledi podroben opis nakupnega procesa, nakupnih vlog ter posameznih vrst nakupnega vedenja in vseh stopenj nakupnega procesa. V nadaljevanju sem se posvetila definiciji gaziranih sladkih pijač, ter opisu glavni sestavin, kot je sladkor v gaziranih pijačah. Sledi analiza trga gaziranih sladkih pijač v Sloveniji ter predstavitev ključnih blagovnih znamk, ki so na trgu med potrošniki najbolj prepoznavne. V praktičnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo v kateri je sodelovalo 150 anketirancev. Po raziskavi sem analizirala odgovore, ter ugotovila, kateri dejavniki so najbolj, ter kateri najmanj pomembni pri nakupu gaziranih sladkih pijačah. Na koncu sem povzela še najpomembnejše ugotovitve in potrdila oziroma ovrgla zastavljene hipoteze
Ključne besede: potrošniki, dejavniki, gazirane sladke pijače, nakupni proces, blagovne znamke, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 982; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,37 MB)