Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo in pomen družbenih omrežij za starše v 21. stoletju. V prvem delu magistrske naloge so predstavljeni pojmi družine in starševstva, kaj so družbena omrežja in vplivi le-teh na starševstvo. Prikazani so tudi rezultati tujih raziskav o vplivu družbenih omrežij na starše, v empiričnem delu pa so ti podatki primerjani tudi z rezultati kvantitativne raziskave, opravljene na vzorcu več kot petsto staršev v Sloveniji. Nalogo zaključijo predstavljeni podatki omenjene raziskave in potrjene oziroma ovržene hipoteze, ki so bile zastavljene na začetku raziskovanja.
Ključne besede: družbena omrežja, starševstvo, starševstvo v 21. stoletju, družina, vloga in pomen družbenih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v poslovnem svetu od moških.
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1213; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine, komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval. Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega stila navezanosti. Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen, vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so med seboj podelili čustva.
Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1023; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1021,69 KB)