51. Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje : reševanje stanovanjskega problemaKarmen Tertei, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Ključne besede: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2380; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
52. Varstvo otrokovih pravic v postopku posvojitve : diplomsko deloAsja Udovič, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut posvojitve in preveriti, kako je z varovanjem koristi otroka v tem postopku. Posvojitev je pravni akt, ki je prisoten skozi celotno zgodovino. Dojemanje in pojmovanje posvojitve se je skozi čas spreminjalo in danes smo še vedno priča številnim težavam in preprekam na poti do posvojitve. Z modernizacijo družbenih odnosov je prišlo do sprememb tudi na področju družinskega prava in s tem instituta posvojitev. Na področju posvojitev je najaktivnejši center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v njegovi senci pa v določenih primerih odločajo sodišča. Ne glede na to, kateri organ deluje v postopku, je v ospredju vedno otrokova korist, ki mora biti vodilo v vseh postopkih. V praksi se soočamo s številnimi težavami in preprekami skozi postopek posvojitve, ki je dolg in zahteven za posvojitelja. Področje poleg notranje zakonodaje urejajo tudi mednarodne konvencije. Te urejajo tako postopek kot tudi varovanje otrokovih koristi.
Ključne besede: posvojitev, družinsko pravo, otroci, zakonska zveza, družina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2972; Prenosov: 159
Celotno besedilo (838,71 KB) |
53. |
54. Poslanstvo starih staršev pri vzgoji vnukov ter njihove pravice do vnukov : diplomsko deloAndreja Gregorič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen starih staršev v današnjih časih v mladih družinah in pravice, ki naj bi jih ti imeli do vnukov. Najprej je pojasnjeno, kaj pomeni družina, in sicer gre pri družini za osnovno enoto človeške družbe, za katero ne moremo zagotovo reči, kdaj se je začela, lahko pa sklepamo, da so se prve družine pojavile pri nomadskih skupinah. Nadalje spoznamo, da se vsaka družina loči po slogih, ki so edinstveni vsaki posamezni družini. Družine imajo tudi svoje naloge, ki jih delimo na čustvene, biološko-reprodukcijske, psihološko-ekonomske, sociološke-kulturne. Prikazane so tudi razlike med družino nekoč in danes. Ker je diplomsko delo bolj posvečeno starim staršem, sem se osredotočila nanje. Predstavljeni so kot družinski člani, saj so očetje in matere očeta ali matere vnuka. Čustvena navezanost med vnukom in starimi starši je velika in je odvisna od tega, kolikokrat se vidijo in slišijo. Vloge starih staršev so bile nekoč takšne, kot so zdaj, saj so tudi nekoč vzgajali in varovali vnuke. Sicer pa jim naša zakonodaja ni preveč naklonjena, saj jim ne dodeljuje nobene pravice do vnukov. A v kratkem se bo to spremenilo na bolje, saj je že predstavljen predlog zakona, ki daje starim staršem enako vrednost kot celotni družbi današnjega časa. Od nekdaj velja pravilo in bo obveljalo tudi v prihodnosti, da imajo stari starši posebno vlogo v življenjih vnukov, zato jih za to vrednoto ne velja prikrajšati.
Ključne besede: stari starši, starši, otroci, vnuki, vzgoja, varstvo, družina, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3200; Prenosov: 227
Celotno besedilo (817,40 KB) |
55. Posvojitev otrok istospolnih partnerjev : diplomsko deloKarin Lukač, 2017, diplomsko delo Opis: Glavna tema in predmet raziskovanja diplomskega dela z naslovom Posvojitev otrok istospolnih parov je, na kakšen način lahko istospolne osebe, ki nimajo svojih bioloških otrok, pridobijo starševsko pravico. Na začetnih straneh smo opisali in razložili različne osnovne pojme in natančno razjasnili razliko med biološkim, socialnim in nadomestnim starševstvom, da se bralec bolje seznani z razlikami med biološkim in socialnim starševstvom. Socialno starševstvo je namreč oblika starševstva, ki nastane pri posvojitvi. Nato smo razložili, kaj je družina in kako nastane. Kot vemo, skupnost dveh oseb brez otroka ni družina, pa naj gre za raznospolni ali istospolni osebi, ki živita v skupni življenjski skupnosti. Ker je družina lahko tudi skupnost dveh istospolnih oseb in otroka, smo nekaj besed namenili razlikovanju različnih spolnih usmerjenosti, saj se v nadaljevanju dela pogostokrat pojavljajo pojmi, kot sta homoseksualnost in heteroseksualnost. Po končani razlagi osnovnih pojmov smo nekaj strani posvetili posvojitvi otrok - tisti, ki velja za heteroseksualne pare - in si pri tem izdatno pomagali z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki to področje ureja. Ker se je izkazalo, da smo kar precej diskriminatorska država, smo za konec Slovenijo in njen odnos do te vrste posvojitve oziroma možnosti pridobitve otrok s strani homoseksualnih parov primerjali z državo, kjer homoseksualnost in življenje istospolnih družin sprejemajo kot nekaj normalnega; kljub popolnoma drugemu pravnemu sistemu smo se odločili za Veliko Britanijo, kjer je posvojitev otrok s strani istospolnih parov dovoljena.
Ključne besede: družina, starševstvo, istospolne družine, homoseksualnost, posvojitev
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4955; Prenosov: 387
Celotno besedilo (939,40 KB) |
56. |
57. Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družiniNina Rous, 2017, diplomsko delo Opis: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave.
Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči.
Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah.
Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Ključne besede: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2018; Ogledov: 3863; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,04 MB) |
58. Istospolno usmerjene osebe med ideološkim ohranjanjem tradicionalne družine in družbeno realnostjo : magistrsko deloArmida Bavec, 2015, magistrsko delo Ključne besede: pluralizacija oblik družinskega življenja, tradicionalne vrednote, družine, nuklearna družina, reorganizirana družina, istospolna partnerska skupnost, funkcije družine, homofobija, homoseksualnost, nestrpnost, družinsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2017; Ogledov: 3504; Prenosov: 166
Celotno besedilo (996,07 KB) |
59. |
60. |
