11. Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge Analytica : magistrsko deloNina Benčič, 2020, magistrsko delo Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1234; Prenosov: 266
 Celotno besedilo (993,10 KB) |
12. Izzivi varovanja korporacijskih informacijskih omrežij pri uporabi zasebnih naprav v službene namene : magistrska nalogaMatej Kovič, 2020, magistrsko delo Ključne besede: elektronsko poslovanje, e-poslovanje, varnostna tveganja, informacijska omrežja, mobilne naprave, BYOD, Zero Trust, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2021; Ogledov: 1644; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,53 MB) |
13. |
14. |
15. Pomen pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in analize učinka na varstvo podatkov pri implementaciji in skladnosti podjetij z GDPR, Uredbo 2016/679 : magistrska nalogaMojca Lukše, 2020, magistrsko delo Opis: Varnost na področju informacijske tehnologije prinaša vse večjo zaskrbljenost. Z uporabo svetovnega spleta in poslovanja v oblaku prihaja do velikega števila nezanesljivih virov izmenjave in prenosa podatkov, uporabe ranljivih spletnih aplikacij in zlorabe osebnih podatkov. Hiter tehnološki razvoj je botroval k temu, da sta Evropski parlament in Svet po več kot 20 let stari direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov sprejela novo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ang. General data protection regulation (kratica GDPR), ki ne bo povečala le varstva podatkov, temveč tudi miselnost in ozaveščenost na področju varnosti. Uredba z 99 členi nalaga nove pravice in dolžnosti tako posameznikom kot vsem javnim in zasebnim podjetjem in predstavlja odlično priložnost za ustrezno obravnavo varnosti in varovanja podatkov.
Ključne besede: Uredba o varstvu podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka, implementacija in skladnost, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2020; Ogledov: 2179; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,78 MB) |
16. |
17. |
18. Delovanje centra za pomoč uporabnikom službe za informatiko v javnem zavodu : diplomska nalogaPrimož Ovčar, 2019, diplomsko delo Opis: Pri uporabi informacijske tehnologije se zaposleni srečujejo tudi z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo delo. Zaposleni, ki delujejo v okviru računalniške podpore uporabnikom v javnem zavodu, kjer sem zaposlen, omogočajo uporabnikom informacijske tehnologije nemoten proces dela in čim hitrejšo odpravo napake ob zaznavi le-te.
Za namen verifikacije hipotez je bila poleg analize obstoječih parametrov, ki se beležijo v centru za pomoč uporabnikom, izvedena tudi analiza ankete uporabnikov in intervjujev. Izkazalo se je, da je skupina centra za pomoč uporabnikom zelo pomembna in nepogrešljiva, z delom in odzivnostjo skupine je namreč zadovoljnih kar osemdeset odstotkov anketirancev, na kar močno vpliva sam odnos in strokovnost skupine. Med najbolj uporabljenimi komunikacijskimi kanali za prijavo napak in incidentov je klicni center, incidente in probleme z računalniško opremo pa skupina centra za pomoč uporabnikom reši v roku 24 ur. Uporabniki so v se v anketi tudi opredelili, da je zelo pomembno, da imamo lastni center za pomoč uporabnikom.
Ključne besede: Center za pomoč uporabnikom, informatika, računalniška podpora uporabnikom, informacijska tehnologija, incident z računalniško opremo
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2019; Ogledov: 2688; Prenosov: 221
Celotno besedilo (3,06 MB) |
19. |
20. |
