21. Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini Kranj : magistrsko deloVid Krčmar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 157
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. Vpliv promocije zdravja na absentizem v javnem sektorju : magistrsko deloStaša Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: Težave z naraščanjem oziroma neuspešnim obvladovanjem zdravstvenega absentizma ima tudi Republika Slovenija in to že veliko let. Eden od načinov, kako se tako država kot posamezni delodajalci s tem spopadajo, je tudi izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, saj zaposleni tam preživijo več kot polovico svojega življenja in ni nepomembno, kako se v delovnem okolju počutijo. Projekt promocije zdravja na delovnem mestu je v svoji osnovi večstranski, saj naj ne bi vplival na zdravje in zadovoljstvo zaposlenega le v času opravljanja dela na delovnem mestu, temveč tudi v njegovem zasebnem življenju, ne glede na to, da se promocija zdravja izvaja s strani delodajalcev in za potrebe zaposlenih pri opravljanju njihovega dela. Magistrska naloga predstavlja celoten projekt promocije zdravja na delovnem mestu ter raziskuje načine, na katerega se predvsem v javnem sektorju promocija zdravja izvaja. Prav tako se ugotavlja ali le-ta vidneje vpliva na obvladovanje zdravstvenega absentizma ali morda na njene rezultate premočno vplivajo drugi dejavniki, katerih še tako skrbno načrtovana in izvajana promocija zdravja ne more preseči. Ti dejavniki imajo svoje korenine tako v zakonodaji, kot financah in nenazadnje v samem zdravstvenem sistemu naše države
Ključne besede: absentizem, promocija zdravja na delovnem mestu, strategija, čakalne dobe, javni sektor
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 81
Celotno besedilo (944,08 KB) |
28. Plača javnega uslužbenca s poudarkom na redni delovni uspešnosti : diplomsko deloErika Marot, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji imamo za celotni javni sektor enotni plačni sistem. Sistem plač javnega sektorja je podprt z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zakon zasleduje tri temeljna načela, eno od teh je stimulativnost plač. Spremenljivi del plače lahko pomembno vpliva na višino izplačane plače, kar pa bi lahko povezali z dobrimi rezultati in uspešnostjo pri delu. Poudarek moje diplomske naloge je na redni delovni uspešnosti. Predvidevam, da stimulativnost plač, kamor spada redna delovna uspešnost, motivira javne uslužbence k boljši učinkovitosti in boljšim delovnim rezultatom. Vsi državljani smo uporabniki storitev javnega sektorja in želimo dobre storitve, ki nam jih zagotavljajo javni uslužbenci. Ker so zadovoljni delavci dobri delavci, je pomembno, da je plačni sistem urejen kakovostno, uspešno in pravično. Če je sistem plač in nagrajevanja dober in pravičen, so posledično zadovoljni in motivirani tudi javni uslužbenci. Nagrajevanje javnih uslužbencev z redno delovno uspešnostjo za doseganje nadpovprečnih rezultatov pri delu je tesno povezano z avtonomijo in svobodo nadrejenih oziroma ocenjevalcev. V diplomski nalogi analiziram in primerjam kako so bili ocenjeni javnih uslužbencev v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor, v dveh zaporednih ocenjevalnih obdobjih in skušam ugotoviti, ali je izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost dodatna motivacija za javne uslužbence. Ugotovila sem, da nagrada za redno delovno uspešnost v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor ni pomembno motivirala delavcev, večji vpliv je zaznati v plačni skupini J. Ta napredek v drugem ocenjevalnem obdobju bi pripisala dejanskemu povečanju obsega dela, predvsem zaposlenih v plačni skupini J (kuharji in čistilke), saj so bile šole večji del prvega ocenjevalnega obdobja zaprte. Predvidevam, da se v obravnavanem javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor dogaja ravno to, na kar so opozorili na ministrstvu, da se z delom plače za redno delovno uspešnost poskuša vsaj malo izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem
Ključne besede: javni uslužbenec, plača, redna delovna uspešnost, stimulativnost, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 1171; Prenosov: 71
Celotno besedilo (592,85 KB) |
29. Diskriminacija uniformiranih javnih uslužbencev s tetovažoMatej Petrovčič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tetovažo kot obliko telesne modifikacije in diskriminacijo na trgu dela ter pravne ureditve, ki jo prepovedujejo in preprečujejo. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja raziskava, v kateri so sodelovali uniformirani javni uslužbenci s tetovažami, zaposleni v Policiji, Slovenski vojski in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se uniformirani javni uslužbenci s tetovažami pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu soočajo s kakršnokoli obliko diskriminacije. Zanimalo nas je, ali so posamezniki zaradi tetovaž diskriminirani v postopkih izbire najustreznejšega kandidata za prosto delovno mesto, ali so s strani svojih nadrejenih in sodelavcev zaradi svojih tetovaž postavljeni v neenak ali manj ugoden položaj, ali imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter ali so primorani v delovnem času svoje tetovaže prekrivati. Prišli smo do zaključka, da jim vidne telesne poslikave ne predstavljajo težav na trgu dela, da zaradi svojih tetovaž niso deležni diskriminacije s strani svojih nadrejenih ali sodelavcev, imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter jim med delovnim časom le-teh ni treba prekrivati.
Ključne besede: Telesne modifikacije, tetovaža, diskriminacija, selekcijski postopek, uniformirani javni uslužbenci.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 52
Celotno besedilo (871,92 KB) |
30. |
