1471. Modifikacija analize tveganja v povezavi s pravico potrošnika do varne hrane v gostinskih obratih : doktorska disertacijaMateja Čebular, 2024, doktorska disertacija Opis: Modifikacija analize tveganja v gostinskih obratih se navezuje na potrebo po spremembah zakonskih predpisov, ki bi odpravila nejasnosti in poenotila razumevanje predpisov na področju varnosti živil v gostinstvu. Področje vzorčenja živil, ki ga ureja Uredba Komisije (ES) št. 1441/2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, namreč ne vključuje mikrobioloških kriterijev za večino gotovih jedi. Povod raziskave je pravica potrošnika do varne hrane. Glavni cilj je predstaviti analizo mikrobioloških dejavnikov tveganja in pomembnost izdelave ocene tveganja v gostinskih obratih. Letna spremljanja alimentarnih obolenj v EU nakazujejo pomembnost posodobitve predpisov na področju vzorčenja živil v gostinskih obratih. Opravili smo pregled literature, zakonskih predpisov in predhodnih raziskav na področju vzorčenja živil v gostinstvu. Analizirali smo podatke o številu vzorčenj gotovih jedi v posameznih evropskih državah ter incidenco nalezljivih bolezni, povezanih s hrano. Kampilobakterioza ostaja v EU že od leta 2005 najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano. Z laboratorijsko preiskavo vzorčenja živil in površin v 30 gostinskih obratih v Sloveniji smo ugotovili, da mikrobiološka varnost živil v gostinstvu ni zagotovljena in preverjena z laboratorijsko diagnostiko. Ugotavljamo, da je uradni monitoring spremljanja povzročiteljev zoonoz usmerjen predvsem na vzorčenje v proizvodnji in maloprodaji, ne pa v gostinstvu. Vsebina predpisov glede vzorčenja živil in površin ter usposabljanja zaposlenih v gostinstvu kaže na nejasnost in nedoslednost izvajanja slednjih v praksi.
Ključne besede: analiza tveganja, varna hrana, vzorčenje živil, gostinski obrati, zakonodaja, zoonoze
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 1074; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (7,03 MB) |
1472. Vrednotenje nepremičnin – primerjalno pravni vidik : magistrsko deloBorut Klemenčič Hočevar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili in analizirali pravno podlago za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ter naredili primerjavo vrednotenja nepremičnin z določenimi izbranimi evropskimi državami (Velika Britanija, Irska, Avstrija, Nemčija, Švedska, Italija, Hrvaška). Prav tako smo analizirali cene in njihovo gibanje v Sloveniji v primerjavi z zgoraj izbranimi evropskimi državami. Vrednost nepremičnine je dokaj abstrakten pojem, vse dokler ne določimo namena, katero vrednost nepremičnine točno iščemo. Največkrat govorimo o tržni vrednosti, ki je po Mednarodnem standardu ocenjevanja vrednosti definirana kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi zainteresirani kupec in zainteresirani prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost. Iz raziskave smo ugotovili, da vsaka od izbranih držav uporablja svojo specifično metodologijo. V Sloveniji tržno vrednost nepremičnin ocenjujejo izvedenci, ki uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). To lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje nepremičnin, kar so potrdili tudi odgovori nepremičninskih cenilcev in posrednikov iz raziskave. Z množičnim vrednotenjem nepremičnin lahko pregledneje spremljamo in analiziramo trg nepremičnin in ga lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje. Naša raziskava je pokazala, da vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ne odraža realne tržne vrednosti nepremičnin.
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, lastninska pravica, metode vrednotenja, nepremičninski cenilec, nepremičninski posrednik, cene nepremičnin
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 1188; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,19 MB) |
1473. Digitalna transformacija evidence prometne signalizacije državnih cestAjda Katarina Degan, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava digitalno transformacijo evidence prometne signalizacije državnih cest v Sloveniji. Predstavljen je prehod s preproste enouporabniške baze podatkov na novo aplikacijo WEPS z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij in geografskega informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in ažurno vodenje podatkov prometne signalizacije državnih cest prek medmrežja.
Magistrsko delo obravnava teoretična izhodišča za digitalno transformacijo in zajema osnovne koncepte digitalne transformacije, geografskih informacijskih sistemov ter evidenc podatkov cestne infrastrukture. Aplikacija WEPS je predstavljena kot študija primera digitalne transformacije, empirični del pa se osredotoča na ugotavljanje učinkovitosti in ažurnosti vodenja podatkov evidence prometne signalizacije ter neposrednih in posrednih koristi izvedene digitalne transformacije.
Ključne besede: Digitalne tehnologije, digitalna transformacija, evidenca prometne signalizacije, aplikacija WEPS, GIS, BCP.
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 1227; Prenosov: 41
Celotno besedilo (4,21 MB) |
1474. NUMERIČNA ANALIZA VPLIVA DEBELINE LOPATIC CENTRIFUGALNIH ČRPALK NA ENERGETSKE KARAKTERISTIKETadej Mislaj, 2024, ni določena Opis: Črpalke so zelo pomembni energetski stroji v različnih industrijskih panogah. Razvoj črpalk z dobrimi karakteristikami je zelo pomemben, saj je energija aktualna tema v povezavi s podnebnimi spremembami in globalnim segrevanjem. Pri konstruiranju črpalk je pomembno, da imajo dober izkoristek, dolgo življenjsko dobo, so energetsko varčne in kvalitetno izdelane. V diplomski nalogi smo želeli analizirati, kako debeline profilov vplivajo na izkoristek in dobavno višino centrifugalnih črpalk. Rezultate numeričnih analiz smo prikazali v obliki vektorjev hitrosti, tokovnic in porazdelitve tlaka po lopaticah rotorja črpalke. V grafih smo prikazali porazdelitve izkoristka, dobavne višine in momenta v odvisnosti od volumskega toka.
Ključne besede: črpalka, rotor, dobavna višina, izkoristek, tekočine, pretok
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2024; Ogledov: 1074; Prenosov: 30
Celotno besedilo (14,23 MB) |
1475. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ARTRITISOMMelisa Čerpnjak, 2024, diplomsko delo Opis: Artritis je vnetje sklepov, ki se najpogosteje kaže z bolečino in otekanjem obolelega dela sklepa. Vnetno obolenje prizadene paciente vseh vrst starosti, a je najbolj vidno pri starejši populaciji. Je eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetu. Prizadene lahko enega ali več sklepov hkrati. Ločimo več kot sto različnih oblik artritisov z različnimi vzroki, ki zahtevajo tudi različne terapevtske pristope.
Ključne besede: artritis, medicinska sestra, vnetje sklepov, bolečina, obolel sklep.
Objavljeno v ReVIS: 12.04.2024; Ogledov: 1304; Prenosov: 63
Celotno besedilo (836,45 KB) |
1476. |
1477. |
1478. Razvoj ključnih in perspektivnih kadrov v podjetju XEva Livaković, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Perspektivni zaposleni so vodilo, ki vodi v odličnost in dober razvoj vsakega podjetja. Pri tem je neposredni vodja odgovoren za vsakodnevno komunikacijo, motivacijo in razvoj perspektivnih zaposlenih. Ključna komponenta pri razvoju kadrov je primerno delovno okolje, v katerem se lahko potencialni kadri razvijajo in pokažejo svoj najboljši potencial. Ključno vlogo pri razvoju kadrov pokažejo tudi neposredni vodje, ki vplivajo na neposreden napredek potencialnega kadra. Nadgradnja strokovnega znanja je domena vsakega posameznika in tudi podjetje vpliva z internim izobraževanjem. Kreativna in inovativna podjetja ustvarijo dobro zunanje okolje, v katerem lahko posameznik raste in tudi nadgrajuje svoje znanje, ki si ga je pridobil na šolanju.
Razvoj kadrov in izobraževanje sta pomembno in prav vsak posameznik je odgovoren za svoj karierni razvoj in vlaganje v samoizobraževanje. Ni zgolj odvisno od podjetja, kako bo posameznik rasel, ampak je odvisno od posameznika, kako bo svoj čas namenil razvoju, rasti, karierni poti, samoizobraževanju. Vodstveni delavci v podjetju niso pomembni samo pri kreiranju lastne karierne poti, ampak zastopajo podjetje, da se bo razvilo v najboljši možni luči.
Ključne besede: perspektivni kadri, razvoj kadrov, karierni razvoj, izobraževanje, vodja, kariera
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2024; Ogledov: 1072; Prenosov: 25
Celotno besedilo (686,80 KB) |
1479. VPLIVNOSTNI MARKETING: INSTAGRAM VS. TIKTOKNina Falež, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga proučuje razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok. Čedalje več podjetij v svoje marketinške strategije vključuje sodelovanje z vplivneži, pri tem pa nastane dilema o tem, katero platformo uporabiti in na kakšen način, da bo kampanja uspešna.
Uporabniki TikToka so, demografsko gledano, mlajši posamezniki, stari med 13 in 24 let, ki večinoma neposredno še nimajo kupne moči oziroma jo imajo posredno prek staršev. Uporabniki Instagrama pa so v izsledkih raziskave v povprečju nekoliko starejši, stari med 25 in 34 let, ki so že finančno samostojni in se v procesu nakupa obrnejo za nasvet pogosto prav na vplivneže. Posledično bi tako pričakovali, da je Instagram za izvedbo kampanj vplivnostnega marketinga bolj primeren, vendar kot kažejo zadnje raziskave, se za TikTok odloča čedalje več oglaševalcev.
Naloga na podlagi teoretskih izhodišč oziroma analitične primerjave sekundarnih virov in študij primerov, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih s pomočjo standardiziranih intervjujev, ter kvalitativni in kvantitativni analizi družbenih profilov treh izbranih blagovnih znamk, ugotavlja, kakšne so razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok oziroma katera od proučevanih platform je bolj primerna za vplivnostni marketing in kako velik delež za oglaševanje v slovenskih podjetjih namenjajo vplivnežem.
Uspešno kampanjo vplivnostnega marketinga je mogoče izvesti na obeh preučevanih platformah. Pri tem pa je treba poznat načine delovanja posamezne platforme in upoštevati različne dejavnike, med katerimi so najpomembnejši ciljna skupina, izbor vplivnežev in vsebina objav.
Ključne besede: besede: vplivnostni marketing, vplivneži, tiktokerji, Instagram, TikTok, ciljne skupine, vsebina.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1336; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,17 MB) |
1480. SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOMAnja Zalašček, 2024, ni določena Opis: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Ključne besede: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1071; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,82 MB) |
