1. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporov : magistrsko deloTomaž Bergant, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi Objavljeno v ReVIS: 07.07.2020; Ogledov: 1803; Prenosov: 78 Celotno besedilo (730,50 KB) |
2. ICC arbitraža - način razrešitve mednarodnega spora : diplomsko deloUroš Kolman Kandus, 2015, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodni spori, sredstva mirnega reševanja sporov, alternativno reševanje sporov, arbitraža, mednarodna arbitraža, ICC arbitraža, arbitražna pravila ICC Objavljeno v ReVIS: 14.06.2019; Ogledov: 2602; Prenosov: 140 Celotno besedilo (641,16 KB) |
3. Sodba meddržavnega sodišča v Haagu z dne 03.02.2009 o mejnem sporu med Romunijo in Ukrajino : diplomsko deloCristina Stres, 2010, diplomsko delo Ključne besede: mednarodna pogodba, mejni spor, Meddržavno sodišče, pomorsko mednarodno pravo, delimitacija, sodno reševanje sporov, epikontinentalni pas, izključna ekonomska cona, teritorialno morje, ekvidistančna črta, sodno arbitražna praksa, pravična rešitev Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2213; Prenosov: 98 Celotno besedilo (891,06 KB) |
4. |
5. |
6. Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščine : diplomsko deloLana Nastja Anžur, 2017, diplomsko delo Opis: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili. Ključne besede: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2934; Prenosov: 157 Celotno besedilo (785,37 KB) |
7. |
8. Načelo ex aequo et bono in njegova uporaba v mirnem reševanju mednarodnih sporov : diplomsko deloNeža Vončina, 2014, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, pravna načela, pravičnost, opisna pravičnost, ex aequo et bono, Meddržavno sodišče v Haagu, arbitražna sodišča, mirno reševanje sporov, arbitražni sporazumi, uporabno pravo Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 2854; Prenosov: 171 Celotno besedilo (719,46 KB) |
9. |
10. Institucionalna arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja sporov v mednarodnem pravu : diplomsko deloMonika Malgaj, 2015, diplomsko delo Ključne besede: mednarodni spori, mirno reševanje sporov, pravna sredstva, arbitraža, institucionalna arbitraža, priložnostna arbitraža, arbitražna klavzula, Stalno arbitražno sodišče, Mednarodno arbitražno sodišče - ICC Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 3803; Prenosov: 194 Celotno besedilo (629,30 KB) |