1. Analiza uporabe programa Microsoft Excel v Sloveniji : magistrska nalogaKatja Kunej, 2024, magistrsko delo Opis: Podatkovna pismenost je dandanes izrednega pomena, saj se s podatki srečujemo praktično na vseh področjih življenja. Program Microsoft Excel nam omogoča uvoz velikih količin podatkov, njihovo obdelavo, analizo in vizualizacijo. Je izredno široko uporabljan, a vprašanje je, v katerih okoljih se največ uporablja in kdo so njegovi najboljši uporabniki. Poleg raziskave tega smo s to magistrsko nalogo želeli opredeliti tudi različna merila uporabe Excela, preveriti mnenje Slovencev glede njegove koristnosti itd. Tako smo ugotovili, da se Microsoft Excel največ uporablja na delovnih mestih, medtem ko so njegovi najboljši uporabniki moški, stari med 41 in 55 let s končano specializacijo po univerzitetni izobrazbi ali z magisterijem stroke. Te osebe prihajajo s strokovnih področij ekonomije, organizacije, logistike, računalništva, informatike in/ali matematike ter so zaposlene v srednje velikem storitvenem podjetju. Ključne besede: podatkovna pismenost, Microsoft Excel, spletni anketni vprašalnik, statistična analiza, uporaba razpredelnic, znanje Excela, uporaba Excela, merila uporabe Excela Objavljeno v ReVIS: 16.05.2024; Ogledov: 405; Prenosov: 6 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaAnka Mohorič Kenda, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene pravne podlage, na katerih je utemeljena državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu in kritični pogled na normativno ureditev. Izpostavljene so ugotovljene pomanjkljivosti uresničevanja pravic pacientov in pojasnjen je njihov pomen pri uresničevanju sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji. V okviru vsebinske utemeljitve ureditve sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji so oblikovana merila za ravnanje v postopkih odločanja o neposlovni odškodninski odgovornosti in utemeljeni mehanizmi za varovanje pravic pacientov. Postavljena so izhodišča za določanje meril za vzpostavitev odgovornosti v zdravstvu. Pričujoča disertacija ponuja drugačen pogled k pomenu pravičnega zadoščenja v zdravstvu, kar izhaja iz pregleda številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč Republike Slovenije. Razpravlja o razumevanju instituta pravičnega zadoščenja, kadar je oškodovanec žrtev kršitve pravic po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in njenih protokolih ter upravičen do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Uresničevanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne zagotavlja posebnih zakonskih določb, na podlagi katerih bi pacient, ki je prizadet v svojih pravicah, lahko uveljavljal pravico do pravičnega zadoščenja na podlagi 41. člena EKČP. Kar pa ne pomeni, da pravno priznana pravica do sojenja v razumnem roku v našem pravnem redu ni urejena. Zastavlja se zgolj vprašanje, ali je pravno urejena v zadostni meri. Iz raziskovalnih ugotovitev te disertacije izhaja, da obstoječa pravna ureditev v Republiki Sloveniji v celoti ne zagotavlja učinkovitega sredstva za uresničevanje sodnega varstva pravic pacientov. Le-to ni zagotovljeno v času trajanja kršitve in vse do odprave njenih posledic. Ključne besede: pravica do sodnega varstva v zdravstvu, pravično zadoščenje, nepremoženjska škoda, merila nepremoženjske škode, žrtev v zdravstvu, odgovornost za zdravniške napake Objavljeno v ReVIS: 15.05.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 23 Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Uspešnost dostopa posameznika na ESČP : magistrsko deloPetra Zupan, 2023, magistrsko delo Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP. Ključne besede: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 721; Prenosov: 22 Celotno besedilo (2,63 MB) |
4. |
5. |
6. Pogoji za pristop države k Evropski uniji : diplomska nalogaUrška Kuhar, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, Evropska unija, Evropska unija, Lizbonska pogodba, širitveni postopek, pristopni pogoji, pristopna pogajanja, širitev EU, države kandidatke, države članice, köbenhavenska merila, mednarodna politika Objavljeno v ReVIS: 28.05.2019; Ogledov: 3259; Prenosov: 150 Celotno besedilo (686,32 KB) |
7. Mednarodni in nacionalni vidik pravice športnika do nastopa na Olimpijskih igrah : magistrsko deloNika Javornik, 2011, magistrsko delo Ključne besede: šport - športnik, olimpizem, Nacionalni olimpijski komite, Mednarodna športna zveza, Nacionalna športna zveza, mednarodna norma, domača norma, Zakon o športu, merila upravičenosti Objavljeno v ReVIS: 23.08.2018; Ogledov: 2534; Prenosov: 122 Celotno besedilo (842,66 KB) |
8. |
9. |