Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pravica do stanovanja je temeljna človekova pravica, in pomeni, da ima vsak človek, ne glede na premoženje, barvo, ali zdravstveno stanje, pravico do bivališča. Uspešno rešeno stanovanjsko vprašanje je eden izmed najpomembnejših mejnikov na poti osamosvajanja mladih. Stanovanje mlademu posamezniku predstavlja zavetje in okolje, v katerem je avtonomen, ki ga ustvarja na podlagi lastnih interesov; prostor, v katerem lahko preživlja svoj prosti čas, se druži in, tisto najpomembnejše, si ustvari družino. Stanovanjski položaj današnje mladine je izrazito odvisen od njihovih staršev oziroma sorodnikov, ki jim pri reševanju stanovanjskega problema lahko pomagajo. Med državnimi organi največ aktivnosti pri reševanju stanovanjske problematike mladih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Namen magistrskega dela je bil preučiti aktivnosti Stanovanjskega sklada RS na področju reševanja stanovanjske problematike mladih. Raziskati in preučiti smo želeli, s kakšnimi stanovanjskimi težavami se soočajo mladi v Republiki Sloveniji. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšne aktivnosti izvaja Stanovanjski sklad RS na tem področju. Pri pripravi magistrskega dela so bile uporabljene normativna metoda, metoda deskripcije, analitična metoda, metoda indukcije, metoda intervjuja in kvantitativna metoda (metoda anketiranja). Rezultati so pokazali, da je v Republiki Sloveniji zelo prisoten problem stanovanjske problematike mladih, ker je stanovanjska politika zadnjih 30 let neučinkovita. Kljub temu pa Stanovanjski sklad RS poskuša na najboljši možen način in v okviru danih zmožnosti ter zakonodajnega okvirja reševati in blažiti to problematiko. Ugotovitve magistrskega dela so lahko v pomoč mladim, ki se srečujejo s to problematiko in bodo preko magistrskega dela lahko spoznali projekte oziroma aktivnosti Stanovanjskega sklada RS, ki bi jim koristili in pomagali rešiti stanovanjski problem. V pomoč so lahko tudi SSRS, saj je dobil potrditev, da mladi delovanja SSRS ne poznajo in da morajo več narediti na informiranju.
Ključne besede: stanovanjski sklad RS, stanovanjska problematika, mladi, stanovanjska politika, ReNSP15-25
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1205; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 1178; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,02 MB)

Ključne besede: mladi raziskovalci, raziskovalno delo, projektno delo, vloga mentorja, inovativni učni pristopi
Objavljeno v ReVIS: 10.11.2021; Ogledov: 847; Prenosov: 57
Celotno besedilo (552,08 KB)

Opis: Igranje iger na srečo med mladimi v zadnjem času postaja vse bolj priljubljena dejavnost. Težava nastane, ko le-ta uide izpod nadzora in posledično vodi v vse globlji problem ter nevede zapademo v začaran krog zasvojenosti, iz katerega se je brez strokovne pomoči težko rešiti. Nekateri mladi komaj čakajo, da postanejo polnoletni in s tem poleg drugih pravic pridobijo tudi pravico vstopa v igralni salon oziroma igralnico. Odvisnosti od igranja iger na srečo se na žalost daje premalo pozornosti oziroma se o njej ne dovolj govori. Vsi poznamo odvisnost od alkohola, kajenja, drog itd., o odvisnosti od igranja iger na srečo pa nas v šoli premalo opozarjajo (tako mlade kot njihove starše), zato tovrstne problematike večina ne jemlje dovolj resno in ji ne posveča dovolj pozornosti. Mladi so naivni, v igranju vidijo priložnost za hiter zaslužek brez nikakršnega dela. Zaradi dostopnosti igralniških objektov na Goriškem je mladim obisk le-teh še bolj mamljiv in priročen. V nalogi se osredotočam na mlade in njihovo igranje iger na srečo, kjer sem preko proučitve sekundarnih virov in s pomočjo kvalitativne metodologije izvedla empirično raziskavo – intervjuje s tremi igralci, ki imajo omenjene težave. Raziskovala sem, kaj je vzrok za igranje med mladimi, kakšne posledice jim prinaša in kako igranje vpliva nanje. Ključni izsledki raziskave so, da mladi kot najpogostejši vzrok za igranje navajajo željo po hitrem zaslužku, radovednost, družbo, ki jih je vpeljala v to, in beg pred problemi. Posledice igranja in negativni vplivi na igralca pa se najpogosteje kažejo na finančnem področju, slabem odnosu do bližnjih, zanemarjanju študija, potrebi po družbi, izgubi prijateljev, laganju, umiku od družbe in zapiranju vase.
Ključne besede: igre na srečo, posebne igre na srečo, klasične igre na srečo, zasvojenost, mladi, igralništvo, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1275; Prenosov: 153
Celotno besedilo (982,96 KB)