Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Preobremenitvene poškodbe so sestavni del vrhunskega športa in nastanejo kot posledica pretreniranosti športnika. Za uspešno fizioterapevtsko obravnavo moramo sprva razumeti sam mehanizem nastanka poškodbe ter pravilno zbrati, oceniti simptome in klinične znake. V zaključnem delu smo na podlagi sistematičnega pregleda opisali in zbrali podatke o preobremenitvenih poškodbah, dejavnikih tveganja in vidikih fizioterapevtske obravnave. Ugotovljena je bila največja učinkovitost športno specifičnih preventivnih kinezioterapevtskih programov, ki zmanjšujejo možnosti za nastanek preobremenitvenih poškodb. Pregled literature je pokazal, da lahko poznavanje dejavnikov tveganja vpliva na zmanjšanje preobremenitvenih poškodb, saj lahko dejavnike odpravimo. Dejavniki tveganja tako pomembno vplivajo na športnikovo psihofizično pripravljenost. Ugotovili smo, da športniki, ki se uspešno soočajo s psihološkim pritiskom, dosegajo boljše rezultate. Pri oblikovanje smernic o najuspešnejši fizioterapevtski obravnavi priporočamo nadaljnje in obsežnejše raziskave, ki bodo zajemale posamezne športe. Prav tako priporočamo posebej raziskati individualne in posamezne športe. Menimo, da bi bilo ključnega pomena več pozornosti posvetiti izključnoraziskovanju vrhunskega športa, saj je to področje glede na pomembno vlogo vrhunskih športnikov premalo raziskano.Športni spekter zajema veliko populacijo ljudi, tako mladih kot odraslih športnikov, splošnih napotkov pa je malo. Prav tako se je vsakemu športu potrebno posvetiti posamezno in tako opredeliti ustrezne rešitve, kar pa predstavlja kar veliko težavnost saj gre za manjšo populacijo ljudi kot so izključno vrhunski športniki. S pomočjo poglobljenih raziskav jim lahko olajšamo delo in pridobimo več osnovnih smernic za ustreznejšo in uspešnejšo obravnavo.
Ključne besede: Preobremenitvene poškodbe, fizioterapevtska obravnava, vrhunski športniki, preobremenitveni sindrom, športne poškodbe, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Mišica piriformis je ploščata mišica hruškaste oblike, ki leži v globokem glutealnem predelu neposredno pod veliko zadnjično mišico, sindrom mišice piriformis pa je klinično stanje, za katerega so značilni simptomi, ki so posledica stiskanja oziroma draženja ishiadičnega živca zaradi mišice piriformis. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih s sindromom mišice piriformis, so predvsem bolečina v zadnjici, ki seva v kolk, zadnjo stran stegna in zgornji del spodnjega dela noge. Sindrom mišice piriformis je treba vključiti v diferencialno diagnozo pri vseh pacientih z bolečino v glutealnem predelu, predvsem kadar diagnostične preiskave ne potrdijo patologij ledvene hrbtenice in kolčnega sklepa. Diagnosticiranje sindroma mišice piriformis je zaradi njegove nejasnosti težko in temelji predvsem na anamnezi in kliničnem pregledu, na koncu pa se, če je to le mogoče, izvedejo diagnostične preiskave, kot so CT, MRI, ultrazvok in EMG. K zdravljenju sindroma mišice piriformis prištevamo predvsem konzervativne možnosti fizikalne terapije, uporabo protivnetnih sredstev, injekcije lokalnih anestetikov in kortikosteroidov ter novejšo metodo zdravljenja z injekcijo botulinskega nevrotoksina. Če nobena od naštetih metod zdravljenja ni uspešna, se svetuje kirurško zdravljenje. Najpogosteje uporabljeni fizioterapevtski postopki pri zdravljenju sindroma mišice piriformis so ultrazvočna terapija, manualna terapija mehkih tkiv, raztezanje, hlajenje, površinsko segrevanje ter funkcionalna vadba. V diplomskem delu smo s pregledom literature uspešno predstavili fizioterapevtsko obravnavo pacienta s sindromom mišice piriformis in s pomočjo raziskav, ki kažejo dobre rezultate, dokazali, da so predstavljene metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju sindroma mišice piriformis.
Ključne besede: Mišica piriformis, piriformis sindrom, fizioterapija, rehabilitacija, obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2023; Ogledov: 762; Prenosov: 160
Celotno besedilo (812,37 KB)

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv nevrofizioterapije na prezgodaj rojene otroke s pregledom obstoječe literature. Pridobiti smo želeli nove podatke in znanja, ki bi še dodatno pripomogli k boljšemu učinku na motorični razvoj nedonošenčkov. Opazovali smo razlike v gibanju le-teh in primerjali z razvojem otrok s polno gestacijsko starostjo. Želeli smo ugotoviti vpliv zgodnje nevrofizioterapevtske obravnave. Ugotovili smo, da nevrofizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na razvoj fine in grobe motorike pri prezgodaj rojenih otrocih. Prav tako pa so študije potrdile, da so dojenčki, rojeni s polno gestacijsko dobo, mišično bolj podprti in hitreje ter pravilnejše dosegajo razvojne gibalne mejnike. Največja razlika je opazna pri zelo prezgodaj rojenih otrocih in otrocih, ki so se rodili s polno gestacijsko dobo.
Ključne besede: Fizioterapevtska obravnava, nedonošenček, nevrofizioterapija, motorični razvoj otroka.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Športniki in aktivni posamezniki, ki dnevno trenirajo in tekmujejo, imajo občutljivejši imunski sistem. Za vzpostavitev ravnovesja v telesu je potreben počitek oziroma regeneracija telesa. Regeneracijo lahko dosežejo na različne načine. Eden pomembnejših je ustrezna prehranska podpora. Smernice o športni prehrani, ki vključujejo povezave med prehrano, vadbo in dobrim počutjem, se razlikujejo odvisno od potreb posameznika in specifičnosti športa. Temeljijo na dokazih o količini, strukturi in času vnosa hranil in so pomembne za zagotovitev učinkovitejšega športnikovega treninga za hitrejšo regeneracijo in zmanjšanje tveganj, poškodb in bolezni. Ustrezna prehrana prav tako omogoči presnovne prilagoditve na trening in izboljšanje zmogljivosti posameznika. Ustrezna energija mora izhajati iz različnih živil, ki zajemajo vsa makro in mikrohranila. Vzdrževanje energijskega ravnovesja ima pri športnikih pomembno vlogo, saj se brez tega povečajo možnosti za poslabšanje funkcije imunskega sistema, večja je dovzetnost za poškodbe in upad športnikovih zmogljivosti. Vnos ogljikovih hidratov je bistven, saj glikogen daje telesu gorivo za normalno delovanje. V kolikor ima posameznik večje potrebe po moči, v našem primeru za premagovanje ovir in različnih bremen, ki jo zahteva trening ali tekmovanje, je potreben večji vnos hranil pred, med in po vadbi. Prav tako je večja potreba po beljakovinah za rast mišic in povečanje mišične moči. Pogosto ne govorimo o pomembnosti zadostne količine maščob, ki so potrebne za ohranjanje optimalnega delovanja imunskega sistema, za vzdrževanje energijskega ravnovesja in vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter vitaminov topnih v maščobi, kot je vitamin D. Prav tako je za zagotavljanje zdravja potrebna posameznikova zadostna količina drugih vitaminov in mineralov. Za določanje potrebe dodajanja hranil v posameznikovo prehrano se je potrebno najprej posvetovati s prehrambnim svetovalcem ali dietetikom, ki pregleda in preveri vrednosti vseh hranil v krvi in urinu. Pridobljene podatke športniku in njegovemu vadbenemu timu predstavimo in se pogovorimo o željah izboljšanja določenih sposobnosti in specifičnih potreb, značilnih za vsak šport. Prehranska dopolnila in športno prehrano vse več uporabljamo v vsakdanji praksi, čeprav je uživanje nekaterih prehrambnih dopolnil še neraziskano, v smislu dokaj maksimalnega dnevnega vnosa in možnih reakcij v kombinaciji z jemanjem drugih prehrambnih dopolnil. Priporočamo, da si vsi športni, zdravstveni in medicinski delavci pridobijo vsaj osnovna znanja o prehrani in jemanju najbolj uporabljenih prehrambnih dodatkih za večje razumevanje in svetovanje posameznikom. Poudariti je potrebno, da je na internetu preveč različnih informacij in ponudnikov, ki ponujajo svoje produkte in koktejle prehrambnih dodatkov za izboljšanje posameznikovih sposobnosti. Vsi ti produkti imajo svoje študije, ki so bile izpeljane specifično za vsak produkt posebej. Različnost protokolov merjenja, opaznega tudi pri drugih študijah, ne more zagotoviti verodostojnosti pridobljenih podatkov in s tem primerljivost dopolnil napram drugim proizvajalcem. V želji višje verjetnosti izboljšanja sposobnosti posameznika, je potrebno določiti sistem ali protokol indikatorjev, za izboljšanje le teh. Indikatorji bi protokolom omogočili večjo preglednosti in iskanje istih biomarkerjev pri primerjanju izboljšanja delovanja imunskega sistema in vpliv na telesne zmogljivosti. Standardizacija protokolov, bi prav tako prispevala k odkrivanju novih naravnih virov hranil, ki so bogata z določenimi sestavinami. Iskanje naravnih virov hranil omogoča boljše razumevanje funkcije le teh in ugotovitev možni vplivov na delovanje telesnih funkcij.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, šport, prehrana, regeneracija, telesna vadba
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 659; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,43 MB)