Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
T.i. odgovornost zaščititi (Responsibility to Protect – R2P) – koncept mednarodnega prava in možnost uporabe : diplomsko delo
Maša Rojc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bom ukvarjala z obravnavo instituta odgovornost zaščititi in njegovo uporabo v mednarodnem prostoru. V mednarodnem prostoru se med državami pogosto pojavljajo nesoglasja, ki pa jih je v želji, da bi na svetu ohranili mir, nujno preprečiti. Ravno zaradi želje po svetovnem miru in varnosti se je oblikoval mehanizem odgovornosti zaščititi. Institut odgovornost zaščititi je norma mednarodnega prava, katere namen je zaščita prebivalstva pred genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in etničnim čiščenjem. Odgovornost zaščititi se nanaša na obveznost držav in mednarodne skupnosti in je sestavljena iz treh stebrov odgovornosti. V prvi vrsti ima to obveznosti država, pri tem pa je obveznost mednarodne skupnosti pomoč državi za izpolnjevanje svoje obveznosti. Ker pa vselej države niso zmožne same preprečiti in zaustaviti grozodejstev, preide v takšnih situacijah odgovornost neposredno na mednarodno skupnost, ki je dolžna z uporabo različnih sredstev zaščititi prebivalstvo. Mednarodna skupnost ima pri izpolnjevanju svoje obveznosti na voljo različna sredstva, ki so lahko miroljubna ali prisilna. Najbolj pomembna pri preprečevanju grozodejstev so preventivna sredstva, ki jih zajemata prvi in drugi steber odgovornosti, kjer je odgovornost na državi, mednarodna skupnost pa je zavezana k pomoči. Bistvo prevencije je v tem, da če se na pokazatelje pravočasno odzovemo, je grozodejstva možno preprečiti, še preden se sploh začnejo. Miroljubna sredstva ne morejo vselej preprečiti grozodejstev, zato v takih situacijah pridejo na vrsto prisilni ukrepi, ki zajemajo neoborožene sankcije in v izrednih primerih uporabo sile.
Ključne besede: koncept odgovornost zaščititi, humanitarna intervencija, grozodejstva, preprečevanje, mednarodna skupnost, človekove pravice, suverenost, odgovornost držav
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 728; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (470,37 KB)

12.
Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikov : magistrsko delo
Nastja Lovrec, 2022, magistrsko delo

Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (712,87 KB)

13.
Trajnostni razvoj v višješolskem izobraževanju v Sloveniji
Nika Gracar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pojem trajnostnega razvoja, pomen in koncepte, povezane s tem, in kako pomemben je trajnostni razvoj pri vzgoji in izobraževanju v višješolskem izobraževanju. Raziskovali smo različne primere konceptov, modelov in v empiričnem delu stebre trajnostnega razvoja. Namen diplomskega dela je bil proučiti domačo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo trajnostnega razvoja v višjih strokovnih šolah po Sloveniji. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela na trajnostnem razvoju, vendar pa ta trenutno še ni v ospredju. Glavna naloga višjih strokovnih šol je, da pripravijo konkretni ukrepe, ki naj se posredno širijo na zaposlene in študente.
Ključne besede: trajnost, višješolsko izobraževanje, trajnostni razvoj, odgovornost, razvoj
Objavljeno v ReVIS: 22.09.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

14.
Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti : diplomsko delo
Denis Bratušek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Ključne besede: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 762; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

15.
Celostna obravnava blagovnih znamk : diplomsko delo ( magistrski študij - 2. stopnja)
Fia Rus, 2022, diplomsko delo

Ključne besede: blagovne znamke, družbena odgovornost, trajnostni razvoj, dizajn
Objavljeno v ReVIS: 25.04.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

16.
Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove : magistrsko delo
Barbara Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: Čas, v katerem živimo, je prinesel veliko sprememb in nekatere od teh sprememb so imele za posledico tudi bistveno poslabšanje premoženjskega stanja prebivalcev, krize, ki so se pojavljale, pa so imele za posledico, da upniki svojih obveznosti zaradi bistvenih sprememb, ki so nastopile po prevzemu obveznosti, niso več mogli izpolnjevati. Neizpolnjevanje obveznosti pa je imelo za posledico nastanek dolgov. Neporavnane obveznosti dolžnikov se odraža tudi v zapuščinskih postopkih. Postavljala se vprašanje zadolženosti ali celo prezadolženosti zapustnika, kar vse vpliva po eni strani na obseg zapuščine, po drugi strani pa na odgovornost dedičev, ki imajo v zapuščinskem postopku različen položaj. Prav situacije, ki nastanejo v zapuščinskih postopkih zaradi uveljavljanja zahtevkov upnikov v pravdnih postopkih, zato ker zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku spornih vprašanj ne more rešiti samo, kar ima za posledico prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo. Ne nazadnje se tudi v izvršilnih postopkih odpira vrsta vprašanj, kar je razlog, da magistrska naloga obravnava odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Odgovornost dedičev za dolgove zapustnika ureja ZD, ki pa ni urejal pravnega položaja enakopravne obravnave upnikov zapustnika v primeru prezadolženosti. Pravni položaj upnikov v primeru prezadolženosti ureja ZFPPIPP, ki je uvedel institut stečaja zapuščine. Magistrska naloga ne obravnava ureditve po ZFPPIPP, odgovarja na vprašanja odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove v delu, kot je to urejeno v ZD v povezavi z OZ in ZIZ, ki ga sodišče v postopkih izterjave dolgov upnikov iz premoženja zapustnika uporablja, hkrati pa odpira tudi vprašanja. Zadolženost zapustnika obravnava sodna praksa v samem zapuščinskem postopku, kjer lahko upniki prijavljajo svoje terjatve, na strani dedičev pa je, da jih priznajo ali ne, kar ne povzroča posebnih dilem. Problemi pa se odpirajo pri odgovoru na vprašanje glede višine vrednosti podedovanega premoženja in odgovornosti dedičev in ne nazadnje tudi odgovornost dedičev do upnika, ki je zahteval izločitev zapustnikovega premoženja iz zapuščine.
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, odgovornost, dediča, dolgovi zapustnika, ločitev zapuščine
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1109; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (560,89 KB)

17.
Skrbništvo za odrasle osebe : diplomsko delo
Sandra Zorec Grbič, 2021, diplomsko delo

Opis: O skrbništvu govorimo, kadar gre za varstvo oseb, ki še niso dopolnile 18 let starosti in za katere starši ne skrbijo ter odraslih oseb, torej oseb, ki so že dopolnile 18 let ter iz določenih razlogov ne morejo skrbeti same zase, prav tako pa ne morejo poskrbeti niti za svoje pravice in koristi. Skrbništvo deluje z namenom, da se poskrbi za te osebe in zavaruje njihove premoženjske in druge pravice in pa same koristi oseb. Ločimo tri oblike skrbništva: skrbništvo nad osebami, ki še niso dopolnile 18 let; nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti in skrbništvo za poseben primer. Torej skrbništvo nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti ali drugače imenovano skrbništvo za odrasle osebe, bo podrobneje opisano v tej diplomski nalogi. CSD dodeli skrbništvo osebi, ki ji je sodišče z odločbo odvzelo poslovno sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola ali mamil, ali pa na njihovo psihofizično stanje vpliva kaj drugega in te osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče v nepravdnem postopku odloča na podlagi dokazov, ki jih ima, na podlagi zaslišanja prizadete osebe, izvidov in mnenj sodnih izvedencev. Skrbništvo nad posameznikom, ki so mu odvzeli poslovno sposobnost, preneha, če mu sodišče z odločbo le-to vrne. Lahko pa sodišče zaradi izboljšanja stanja osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, izda odločbo, s katero popolni odvzem spremeni v delni odvzem poslovne sposobnosti. Skrbništvo preneha tudi s smrtjo osebe, ki je brez poslovne sposobnosti
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo za odrasle osebe, poslovna sposobnost, skrbnik, odgovornost skrbnika
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1316; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (520,25 KB)

18.
Odgovornost poslancev Državnega zbora : diplomsko delo
Špela Svetlin, 2021, diplomsko delo

Opis: Slovenija je mlada država, ki je postala suverena in neodvisna leta 1991. S prehodom v nov politični sistem se je na novo oblikoval parlament kot osrednji zakonodajni in predstavniški organ. Diplomska naloga opredeljuje odgovornost poslancev državnega zbora, kjer je poudarek namenjen sklicevanju na poslansko imuniteto, ki zagotavlja poslancem nemoteno in svobodno delovanje v dobro vseh državljanov. S tem, ko je zagotovljeno nemoteno delo poslancev, je posledično zagotovljeno nemoteno delo predstavniškega telesa. Rdeča nit naloge se vrti okoli vprašanja, ali je bila imuniteta v preteklosti vselej uporabljena upravičeno, ali so tudi zlorabljali sklicevanje nanjo in njeno podeljevanje. Podrobneje je predstavljeno tudi sklicevanje na poslansko imuniteto v posameznih mandatnih obdobjih, pravna ureditev poslanske imunitete in predlogi za spremembo 83. člena ustave. Pomembno novost glede dela poslancev je Etični kodeks poslancev, ki ima zametke že iz leta 1993 in je bil sprejet junija 2020. Besedilo kodeksa temelji na petih načelih. Ta načela so ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost – tudi okoljska ter dostojnost in spoštljivost. Naloga vključuje primerjalno pravni pristop, s katerim je prikazan način naše ureditve. Za primerjavo je predstavljen način uporabe imunitete v novonastalih evropskih državah. To so Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska in v državah, kjer je parlamentarni sistem že dlje prisoten: Italija, Grčija, Francija, Velika Britanija in Nemčija.
Ključne besede: odgovornost, državni zbor, poslanec, mandat, imuniteta, ustava
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 971; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (641,62 KB)

19.
Objektivna odgovornost za ravnanje drugih : magistrsko delo
Ana Šeme, 2021, magistrsko delo

Opis: Kadar imamo opravka s krivdno odgovornostjo, ni težko ugotoviti, kdo je odgovoren subjekt. V prvi vrsti je tisti, ki je dejanje storil, storilec. V določenih primerih pa pravo odstopa od splošnega načela o krivdni odgovornosti, zato v takih primerih zakon določa posebej strogo odgovornost. Ta posebej stroga odgovornost se imenuje objektivna odgovornost in je nastala zato, da bi v primerih dejavnosti, ki so same po sebi koristne in dopustne, a kljub skrbnosti predstavljajo veliko tveganje za nastanek škode, v primeru uresničitve tveganja oškodovanec lahko po poenostavljeni poti prišel do odškodnine. Z zakonom naložene odgovornosti se je mogoče razbremeniti le v izjemnih primerih, če oseba dokaže, da je škoda nastala zaradi višje sile, ravnanja oškodovanca ali ravnanja tretjega. Pravni institut objektivne odgovornosti predstavlja izjemo v sistemu nepogodbene odškodninske odgovornosti, zato je bil namen tega dela predstaviti institut odgovornosti za ravnanja drugega, cilj pa ugotoviti, kaj to pomeni tako za oškodovanca kot tudi za nosilca odgovornosti, in še poskusiti opozoriti na področja v zvezi z objektivno odgovornostjo, ki do zdaj še niso bila toliko raziskana. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna (opisna) metoda, metoda zgodovinske razlage, analitična metoda, metoda kompilacije in klasifikacije, sintetična metoda. V pretežnem delu sem raziskovala institut objektivne odgovornosti v različnih razmerjih po Obligacijskem zakoniku.
Ključne besede: objektivna odgovornost, odškodninska odgovornost, odgovornost za ravnanja drugih, odgovornost delodajalca, odgovornost staršev
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1219; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (567,63 KB)

20.
Družbena odgovornost v družinskih podjetjih v Sloveniji
Nika Veninšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo koncept družbene odgovornosti (DO) v družinskih podjetjih (DP) v Sloveniji. Obravnavamo mikro, majhna in srednje velika DP. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, na kakšen način in na katerih področjih DP vračajo družbi, kako so družbeno odgovorna. DP so pomemben del slovenskega gospodarstva, zato smo se odločili za obravnavo le-teh. Družinsko vodenih je 83 % podjetij, ki so po velikosti večinoma mikro in majhna podjetja (94,7 %) z manj kot 50 zaposlenimi ter zaposlujejo 70 % delovno aktivnega prebivalstva (Antončič, Auer Antončič in Juričič, 2015, str. 4). Cilji magistrskega dela so proučiti domačo in tujo strokovno literaturo s področja DO in DP, opraviti kakovostno kvalitativno raziskavo v izbranih DP, ugotoviti, na kakšen način in na katerih področjih so izbrana slovenska DP družbeno odgovorna in proučiti in pojasniti pomen DO v izbranih slovenskih DP. V magistrskem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja: 1. »Kaj je bil povod za to, da so se v izbranih slovenskih DP odločili za uvajanje družbeno odgovornega ravnanja na različnih ravneh svojega poslovanja?« 2. »Kakšen pomen ima družbeno odgovorno ravnanje v (vsakdanjem) poslovanju izbranih slovenskih DP?« 3. »Ali DO podjetja izboljša podobo/ugled podjetja in mu daje konkurenčno prednost?« 4. »Na kakšen način in na katerih področjih izbrana slovenska DP vračajo družbi?« Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da so ustanovitelji tisti, ki so gonilna sila DO poslovanja podjetij. Njihovo mišljenje se je preneslo tudi na zaposlene, ki so to ponotranjili. DO poslovanje ima vpliv v vsakodnevnem poslovanju podjetij, izboljšuje podobo/ugled DP in jim daje konkurenčno prednost. Podjetja so DO predvsem do svojih zaposlenih, okolja/narave in lokalnega okolja. S svojim delovanjem želijo ozaveščati in izobraziti ljudi o pomembnih tematikah DO in trajnostnega razvoja (TR).
Ključne besede: družbena odgovornost, družinska podjetja, trajnostni razvoj, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (473,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh