21. Nakupovalno odločanje kupcev nepremičnin z vidika ekonomskih in pravnih medkulturnih razlik : primer Slovenije in ZDASanja Radivojević, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: nepremičnine, potencialni kupci, kultura, družina, kupna moč, hipotekarna posojila, lastninska pravica, nakupi, hipoteka, odločanje, recesija, finančna kriza, pravna ureditev, predpisi, Slovenija, Združene države Amerike, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2019; Ogledov: 1965; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (5,81 MB) |
22. Vpeljava poslovnega obveščanja v izbrano podjetje : magistrska nalogaTadej Aupič, 2019, magistrsko delo Opis: Ne glede na to, ali se odločamo kot samostojna oseba za nakup novega prenosnega računalnika ali pa kot direktor podjetja za širjenje svoje proizvodnje na tuje trge, se brez podatkov oziroma njihove predstavitve ne moremo več odločati. Poslovna poročila so danes ključnega pomena za skoraj vsako podjetje, najsi gre za spremljanje proizvodnje, prodaje ali pa želja kupcev. Danes je obtok podatkov vse večji in vsak podatek lahko vsebuje pomembno informacijo za podjetje in njegov nadaljnji razvoj. S pomočjo poslovnega obveščanja lahko neprestano spremljamo in tako upravljamo svoje podjetje, izboljšamo pomanjkljivosti ali pa odkrijemo novo poslovno priložnost, s katero lahko izboljšamo svoje poslovne rezultate. Na trgu je veliko različnih orodij BI oziroma programov, s katerimi lahko zbiramo podatke, jih analiziramo in končne rezultate prikažemo v poslovnem poročilu.
Ključne besede: poslovno obveščanje, odločanje, poslovna poročila, orodja za poslovno obveščanje, podatki, informacije
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2019; Ogledov: 2816; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,49 MB) |
23. Sponzorstvo v športuKlemen Smrekar, 2019, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Cilj diplomske naloge je bil, da s pomočjo kvantitativne in kvalitativne metode ugotovim, ali hipoteza, ki sem si jo zastavil na začetku diplomskega dela, drži ali ne drži. Ko sem analiziral rezultate anket, je bilo evidentno, da se podjetja pri izbiri končnega sponzoriranca ne odločajo na podlagi afinitet. Od 25 podjetij, ki sem jih anketiral, je to potrdilo 21 (84 %) podjetij. To so podkrepili tudi intervjuji, ki sem jih opravil v treh velikih slovenskih podjetjih. Ugotovil sem, da se podjetja za sponzorstva odločajo na podlagi vstopnih analiz, na podlagi številk, ki so v ozadju, medsebojnih dogovorov s športniki in strateških načrtov. Za podjetja, ki se odločajo za sponzoriranje športnika, je tudi pomembno, da slednji živi v skladu z njihovimi vrednotami in da se v očeh javnosti pokaže kot vzornik za mlajšo generacijo.
Odločitev, o tem koga bo podjetje sponzoriralo, zahteva temeljit razmislek, kako bo vloženi denar koristil ne le sponzorirani športni instituciji (in s tem posredno neki športni panogi), temveč predvsem podjetju oziroma blagovni znamki. Podjetja, ki imajo dobro zastavljeno strategijo tržnega komuniciranja, lažje vzpostavljajo, vzdržujejo in gradijo odnose, hitreje širijo informacije in s tem ustvarjanje nove poslovne priložnosti.
Čeprav se v štiriinosemdesetih odstotkih podjetja za sponzorstvo ne odločajo na podlagi afinitet posameznika, ne smemo v celoti pozabiti na tisti preostali odstotek odločitev, ki vključuje naklonjenost posameznika do določene športne panoge. Po navadi so v tem preostalem odstotku zajete določene skupine športnikov, ki težje pridejo do medijske izpostavljenosti in potrebujejo pomoč ljudi, ki so jim naklonjeni.
Pri pisanju diplomske naloge sem naletel na nekatere omejitve. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem opravil potrebne intervjuje, ki so bili pomemben del moje diplomske naloge. Prav tako sem imel težave pri iskanju literature, ki bi podrobno opisovala vpliv afinitet na odločitve posameznikov.
Ključne besede: Afiniteta, sponzorstvo, šport, strategija, komuniciranje, odločanje, analiza
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2019; Ogledov: 2364; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,22 MB) |
24. Dostop državljanov Republike Slovenije do sodišča Evropske unije : diplomsko deloRomina Lah, 2014, diplomsko delo Ključne besede: sodišča, Sodišče EU, Evropska unija, predhodno odločanje, državljani, ničnostna tožba, odškodninska tožba, tožba zaradi nedelovanja institucij, posredni dostop, neposredni dostop
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2019; Ogledov: 2241; Prenosov: 162
Celotno besedilo (646,24 KB) |
25. Modeliranje, vrednotenje in izbira variant pametnih telefonov : diplomska nalogaElizabeta Vovk Muška, 2017, diplomsko delo Opis: Tempo življenja je pospešen, sili nas v nenehne in hitre odločitve, za katere bi morali imeti več časa za premislek in raziskovanje. Če pogledamo z drugega zornega kota, pa se da tehnologijo izkoristiti tudi v svojo korist tako, da jo uporabimo za potrditev svojih odločitev. Odločanje ima več plasti, zato ima svoj prostor v prvem delu diplomskega dela. V drugem delu je predstavljen odločitveni model izbire pametnega telefona, ki je zgrajen s pomočjo računalniškega programa za večparametrsko odločanje DEXi. V programu DEXi bo zgrajen celoten model, vsi glavni atributi bodo izvoženi v Excel, s katerim si bomo pomagali pri določanju pravih zalog vrednosti. Variante bodo nato uvožene nazaj v DEXi program in bodo med seboj ovrednotene, vsi grafi analizirani po atributih, izbrani bosta dve varianti, ki bosta med seboj primerjani. Splošna ocena telefona nam bo pomagala izbrati najprimernejši telefon glede na prioritete uporabnika.
Ključne besede: program DEXi, model odločenja, pametni telefoni, variante, drevo kriterijev, funkcija koristnosti, večparametrsko odločanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3441; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,28 MB) |
26. |
27. |
28. Prenova informacijskega sistema in prenova poslovnih procesov v izbrani očesni ordinaciji : magistrska nalogaAndrej Kramar, 2016, magistrsko delo Opis: Za zdravega človeka je oko najpomembnejše čutilo, s katerim zaznava okolico in dogajanje okoli sebe. Da mu zagotovimo kar se da najboljšo zdravstveno oskrbo, je treba obiskati okulistično ordinacijo, v kateri se izvajajo preventivni okulistični pregledi, zdravljenje in operacije na očesih ali izdajajo korekcijska očala. Okulisti uporabljajo pri delu najsodobnejše aparature, v veliko pomoč pa so jim tudi informacijski sistemi, prilagojeni delu v okulistični ordinaciji. Zaradi hitrega razvoja okulistike, novih aparatur in s tem postopkov dela je v ordinaciji treba skrbeti tudi za ustrezno informacijsko infrastrukturo. V tej nalogi želim preveriti, kakšne informacijske rešitve že obstajajo na trgu. Na podlagi pridobljenih funkcionalnih zahtev, ki jih mora prenovljeni informacijski sistem vključevati, bomo po večkriterijskem odločanju izbrali najustreznejšo rešitev in jo v izbrani okulistični ordinaciji tudi vzpostavili.
Ključne besede: informatizacija, informacijska rešitev, večkriterijsko odločanje, prenova poslovnih procesov, upravljanje podatkov, okulistika
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3259; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,30 MB) |
29. Privolitev pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava : magistrsko deloPatricija Kolenko, 2017, magistrsko delo Opis: Za vsak medicinski poseg je potrebna veljavna privolitev pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, kadar ta ni sposoben sam podati veljavne privolitve. Institut privolitve pri medicinskih posegih je zagotovljen s petintridesetim členom Ustave Republike Slovenije, kjer je opisano varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oziroma pravica do samoodločbe. Privolitev pri medicinskih posegih je opisana v sedmem poglavju Zakona o pacientovih pravicah. Kazenski zakonik (KZ-1E) institut privolitve v medicinske posege opisuje v 125. členu, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjem poškodovanca. Privolitev lahke telesne poškodbe ni protipravna, če poškodovanec privoli vanjo. Prav tako naklepna povzročitev hude telesne poškodbe ali posebno hude telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec vanjo privolil. Magistrsko delo obravnava institut privolitve pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava. S prikazom razmerja med Zakonom o pacientovih pravicah in Kazenskim zakonikom poskuša prikazati ureditev instituta privolitve, ki je v Sloveniji veljavna danes. Z opisom instituta privolitve, pogojev za veljavno privolitev v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo in različnih oblik privolitve (hipotetična privolitev, domnevna privolitev, nadomestna privolitev) sem poskušala potrditi zadani hipotezi: privolitev v medicinski poseg izključuje njihovo protipravnost ter nujnost medicinskih posegov zmanjšuje pomen obstoja privolitve v okviru kazenskega prava.
Ključne besede: medicinski posegi, privolitev, odločanje, kazniva dejanja, kazensko pravo, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2928; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,02 MB) |
30. Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije : diplomsko deloNeža Čop, 2017, diplomsko delo Opis: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 4465; Prenosov: 372
Celotno besedilo (741,02 KB) |
