1. |
2. |
3. |
4. Regulacija kibernetske varnosti nacionalnih držav v mednarodnem pravu : diplomsko deloNadja Emeršič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnega prava na področju kibernetske varnosti. Mednarodno kibernetsko pravo je dokaj novo področje pravnega raziskovanja in urejanja, ki ga ne regulira noben zavezujoč mednarodnopravni akt. Pri raziskovanju se opiramo na Talinski priročnik, ki pa predstavlja nezavezujoč dokument. Za ugotovitev možnosti aplikacije splošnih načel mednarodnega prava moramo tako pregledati ustanovne listine in ustanovne pogodbe nekaterih mednarodnih organizacij, kot sta na primer Organizacija Združenih narodov in Zveza NATO. Definiramo kibernetsko okolje in kibernetski napad. Podrobno pregledamo literaturo in nekatera nasprotujoča si mnenja avtorjev ter primere mednarodne pravne prakse, poiščemo vzporednice in tako dobimo odgovor na to, ali v kibernetskem okolju lahko govorimo o kršitvah načela suverenosti, načela nevmešavanja, o pravici do samoobrambe in prepovedi uporabe sile. Pomembna je opredelitev in obenem navedba pogojev za pripis škodljivih kibernetskih dejanj državam ter v kakšni povezavi državni akterji delujejo z nedržavnimi akterji. Predstavljeni pa so tudi možni načini odziva držav na kibernetske dejavnosti, v zadnjem delu pa je predstavljena tudi regulacija kibernetske varnosti v slovenskem pravnem redu. S pregledom primarnih virov, kot so nacionalne strategije, v diplomskem delu na koncu izluščimo še pomembnost kibernetske varnosti za Slovenijo zdaj in v prihodnosti.
Ključne besede: kibernetsko okolje, kibernetska varnost, kibernetski napad, načelo dolžne skrbnosti, načelo suverenosti, načelo nevmešavanja, uporaba sile, mednarodno pravo, samoobramba
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (362,95 KB) |
5. |
6. |
7. Posvojitev in rejništvo otrok v Republiki Sloveniji : magistrsko deloManca Tetičkovič, 2023, magistrsko delo Opis: Posvojitev in rejništvo sta v RS pomembni obliki skrbi za otroke, ki so ostali brez primernega starševskega varstva. Kljub temu se v praksi soočamo s problematiko, povezano s sodnimi postopki in odločitvami, ki lahko vplivajo na otrokovo dobrobit in njegove pravice. Preučili smo posvojitev – dolgotrajen in zahteven postopek, ki mora biti skrbno voden in nadzorovan. Analizirali in predstavili smo oblike posvojitev in rejništev v RS in izbranih državah EU. V magistrskem delu smo preučili, katere so pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo v različnih fazah postopka, vključno s postopkom izbire primernih posvojiteljev, ki bodo otroku lahko zagotovili stabilen in ljubeč dom. Čeprav je ključnega pomena, da se postopek posvojitve izvede v najboljšem interesu otroka, so sodne odločitve lahko podvržene vplivom subjektivnih ocen ali nejasnim merilom, kar lahko privede do neprimernih posvojitev. Preučili smo tudi rejništvo v RS in izbranih državah EU, ki je lahko začasno ali trajno ter prav tako zahteva skrbno preučitev in oceno rejnikov. Pomanjkljivost se lahko pojavi, ko rejniki niso ustrezno usposobljeni za obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Po preučitvi literature, smo ugotovili, da so lahko otroci, ki so vključeni v postopke posvojitev ali rejništva, deležni daljšega čakanja na končno odločitev, kar lahko negativno vpliva na njihovo čustveno in socialno dobrobit. Preučili in analizirali smo problematiko sodnih praks na področju posvojitev in rejništva in ugotovili, da ta zahteva izboljšave in dodatno usposabljanje za večjo ozaveščenost sodnikov, strokovnih delavcev in vseh ključnih deležnikov o potrebah otrok in najboljših praksah na tem področju. Ugotovili smo, da je nujno vzpostaviti jasna merila in smernice za odločanje, ki bodo zagotavljale doslednost in enakopravno obravnavo otrok v teh postopkih. Zakonodajo, ki opredeljuje področje posvojitev in rejništva, bi bilo treba nadgraditi, poenotiti in v določenih delih spremeniti. S tem bi se zagotovila boljša zaščita otrokovih pravic ter pravočasna in ustrezna integracija otrok v novo družinsko okolje.
Ključne besede: posvojitev, rejništvo, skrb za otroke, otrokove pravice, integracija v družinsko okolje
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 494; Prenosov: 37
Celotno besedilo (662,69 KB) |
8. Dojemanje vplivov jedrskega objekta na okolje : magistrska nalogaMateja Tomažin, 2023, magistrsko delo Ključne besede: okolje, vplivi, jedrski objekti, varstvo okolja, energija, ISO 14001, NEK, Nuklearna elektrarna Krško, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 10.11.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. |
10. Barnahus – hiša za otroke : magistrsko deloAleša Blažič, 2023, magistrsko delo Opis: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Ključne besede: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,98 MB) |
