21. Družbena omrežja in samopodoba med mladimi : diplomska nalogaPia Lapanja, 2022, diplomsko delo Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1191; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. Učinkovitost lansiranja trajnostne znamke preko družbenih omrežij, primer znamke: HemptouchHanna Ahmetagić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je obravnavana učinkovitost lansiranja trajnostne blagovne znamke preko družbenega omrežja Instagram na primeru znamke Hemptouch. Opredeljeni so pojmi, kot sta trajnostni razvoj in trajnostnost, ter podrobneje opisani družbeno omrežje Instagram in oglaševanje preko družbenih omrežij. Izvedena je bila lastna raziskava, katere rezultati so prikazani v obliki grafov s komentarji. Uspešnost lansiranja je bila ocenjena z analizo profila podjetja Hemptouch na Instagramu, kjer je bilo ugotovljeno, da so v podjetju upoštevali načrt lansiranja blagovne znamke preko družbenih omrežij. Čeprav sta bili dve hipotezi od štirih ovrženi, je bilo ocenjeno, da je bilo lansiranje blagovne znamke Hemptouch uspešno. Ugotovljeno je bilo, da je več kot polovica vprašanih spoznala blagovno znamko na družbenih omrežjih, vendar pa je tudi več kot polovica anketirancev ni prepoznala kot trajnostno blagovno znamko. Po oceni največji izziv predstavlja priklic blagovne znamke, saj je naključno izbran oglas prepoznalo zgolj 37 odstotkov vprašanih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostnost, družbena omrežja, Instagram, oglaševanje, vplivnež, Hemptouch.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,73 MB) |
