31. Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje smer psihosocialna pomočAna David, 2017, diplomsko delo Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter
preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in
mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo
oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene
organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih
in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči
potreben ostane brez tovrstne podpore.
V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja,
njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in
način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in
potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke
in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa.
Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri
kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob
obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne
vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati,
da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok
in mladostnikov.
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1360; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (1,96 MB) |
32. Spodbujanje samostojnosti 1-3 letnih otrok v vrtcu : diplomsko deloIrena Zelinšček, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1895; Prenosov: 126
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu : diplomsko deloTeja Vavpetič, 2021, diplomsko delo Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1269; Prenosov: 131
Celotno besedilo (475,80 KB) |
34. Pomembnost otrokovega mnenja pri odločanju o skrbništvu, kadar pride do razveze zakonske zveze : diplomsko deloAna-Marija Klemenčič, 2021, diplomsko delo Opis: Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Iz različnih razlogov včasih zakonske zveze ni mogoče obdržati in tako tudi ne družine. V večini primerov se zakonca dogovorita glede skrbništva in vseh drugih vprašanj, vezanih na vzgojo in varovanje otrok. Včasih pa to ni mogoče, zato takrat posreduje sodišče, katerega glavna naloga je varovati koristi otroka. Pri tem sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo, prav tako pa tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci se pogosto ne zavedajo, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanje, zato je naloga javnega organa (sodišča) in zagovornika otrok, da poskrbi, da je otrok informiran in vključen v postopek. V tej nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kolikšno težo ima mnenje otroka pri odločanju, in ali naj bi postala praksa vsakega otroka vprašati za mnenje. Poskušali bomo tudi ugotoviti, kolikšno odgovornost imajo klinični psihologi pri pridobivanju otrokovega mnenja
Ključne besede: otrokovo mnenje, družinski zakonik, korist otroka, center za socialno delo, zagovornik otrok
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1085; Prenosov: 203
Celotno besedilo (574,44 KB) |
35. |
36. Pravice otrok pri razvezi zakonske zveze : diplomsko deloNika Mori, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Ključne besede: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2021; Ogledov: 1936; Prenosov: 149
Celotno besedilo (944,02 KB) |
37. Spolne zlorabe otrok in kazensko pravo : diplomsko deloKatarina Ilijevska, 2020, diplomsko delo Opis: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 2084; Prenosov: 231
Celotno besedilo (2,87 MB) |
38. |
39. |
40. |
