11. |
12. |
13. |
14. Digitalna pismenost in bralno-učne navade osnovnošolcev : magistrska nalogaGregor Gošnik, 2018, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali korelacijo med nivojem digitalne pismenosti in bralno učnimi navadami osnovnošolcev na podeželskih šolah Podravske statistične regije v Sloveniji. Predstavili smo teoretično podlago in modele za merjenje digitalne in bralne pismenosti. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti DCA ter modela mednarodne raziskave bralne pismenosti PISA smo pripravili vprašalnik, ki so ga osnovnošolci reševali. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci z višjimi rezultati na področju digitalne pismenosti statistično značilno bolj razvite bralne navade in bolj pogosto berejo tiskane medije kot njihovi vrstniki. Ugotovili smo tudi, da bolj digitalno pismeni osnovnošolci pogosteje uporabljajo splet kot glavni vir informacij in tudi bolj preverjajo zanesljivost informacij, pridobljenih s spleta. Statistično značilen vpliv nivoja digitalne pismenosti na uporabo učinkovitejših učnih navad pa smo samo delno potrdili.
Ključne besede: digitalna pismenost, okvir DCA, bralna pismenost, učne strategije, osnovna šola
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3325; Prenosov: 255
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
15. Izboljšanje računalniške pismenosti na podeželju : magistrska nalogaHelena Čebulin, 2012, magistrsko delo Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je bil raziskati stanje računalniške pismenosti na podeželju. Zanimala nas je predvsem razlika med podeželskim in preostalimi naselji pri uporabi IKT. Tako smo predstavili rezultate Ankete o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v letu 2010 (SURS) o tem, ali imajo gospodinjstva računalnik in internet, v kolikšni meri ga uporabljajo, kdaj so se nazadnje udeležili izobraževanja, povezanega z računalniškim opismenjevanjem, kako so ozaveščeni glede varnosti pri uporabi IKT. Za podrobnejše spoznavanje potreb podeželskega prebivalstva in njihovih morebitnih težav, ki izvirajo iz pomanjkljive računalniške pismenosti, pa smo k sodelovanju povabili štiri osebe iz okolice Šentjurja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V zaključku smo na podlagi gornjih ugotovitev oblikovali idejni program, primeren za izboljšanje računalniške pismenosti na
podeželju, ki bi temeljil na vzpostavitvi spletnega mesta Mreža kmetij.
Ključne besede: IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija, podeželjsko prebivalstvo, računalniška pismenost
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 3599; Prenosov: 130
Celotno besedilo (27,57 MB) |
16. Raziskava računalniške in informacijske pismenosti v Posavju : magistrska nalogaVlado Škvorc, 2011, magistrsko delo Opis: Obravnavana vsebina sodi v področje računalništva in informatike. Opredeljuje, kako z računalniki učinkovito izrabljati informacije in vire na internetu, predpogoj pa je informacijsko pismena oseba. Raziskava računalniške in informacijske pismenosti v Posavju je toliko bolj pomembna, saj se je na območju občine Krško končal projekt umestitve širokopasovnega optičnega omrežja v dolžini 218 kilometrov, del dostopa do interneta pa bo po predvidevanju urejen z brezžičnim omrežjem. Namen projekta je odpraviti območja, kjer ni zagotovljenega dostopa do interneta in zajema 100 naselij (od 157) oziroma 3.270 (od 9.152) gospodinjstev. Umestitev komunikacijskih poti v okolje pa ni končni pokazatelj uspeha, je rezultat dolgoletnega načrtnega in usmerjenega vlaganja v izboljšanje informacijske pismenosti posameznikov ali skupin, kar tudi izhaja iz ugotovitev magistrske naloge. Informacijska pismenost je namreč najvišja stopnja pismenosti in v največji meri podpira družbeno-gospodarski razvoj.
Ključne besede: informacijska pismenost, računalniška pismenost, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, medmrežje, internet, standardi informacijske pismenosti
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 3144; Prenosov: 153
Celotno besedilo (2,81 MB) |
17. |
18. |
19. |
